Potem ko so navijači na nedeljski tekmi med nogometnima prvoligašema Muro in Mariborom poškodovali šest članov prekmurskega kluba, Gregor Tomc s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ugotavlja, da za to obstajata dva razloga. Prvo ozadje je socialno. "Ljudje smo zelo teritorialna bitja, ki radi delimo svet na skupine pravih in skupine tujcev. Ves čas tekmujemo s tujci in vzpostavljamo lokalizme, nacionalizme, ki so izvor nasilja. Spomnim se, ko sem pred leti hodil na tekme Olimpije. Dogajalo se je stalno simbolno nasilje, ki je del nogometne folklore. In počasi smo se navadili, da je to nekaj normalnega in da brez tega sovražnega lokalizma pravzaprav ni nogometa. Vendar to pomeni, da smo se navadili na ledeno goro. Ljudje nismo bistveno drugačni od šimpanzov, ki so zelo teritorialna bitja. Če pride tujec na naše ozemlje, ga pobijamo. Šimpanzi ga dejansko ubijajo, mi pa v navijaški pesmi." Kot dodaja Tomc, spopad dveh ekip dojemamo kot vojno. Drugi razlog je po njegovem mnenju v sami naravi navijačev. "Ti navijači so mladi fantje, pubertetniki, ki jih preplavlja testosteron. V življenju se hočejo uveljaviti. Ker pa gre vsaj v enem delu teh navijačev za zelo neustvarjalne ljudi, ki se ne znajo uveljaviti drugače kot z nasiljem, je edini način, ki ga poznajo, da se pretepajo ali pa da izzivajo konflikt, zaradi katerega se tekma prekine. Nogometna tekma jih ne zanima. Nogomet je izgovor za to, da greš konec tedna lahko ven in povzročaš težave."

Ukrepanje je nujno

"Ločnico med navijaštvom in huliganstvom je zelo težko potegniti. Mene silno moti že, ko na nogometni tekmi poslušam skandiranje, da je treba nekoga ubiti. Zmrazi me. Počasi se navadiš, ampak zame je to prestop tiste meje, ko bi morali ustaviti tekmo in reči navijačem, naj se umirijo." Kot poudarja Tomc, imajo nogometne ekipe same zelo protisloven odnos do navijačev. "Na eni strani so vodje teh ekip prepričani, da se brez "hardcore" navijačev ne da. Menijo, da so to ljudje, ki dajejo pravo nogometno kuliso, da je nogomet brez tega simfonični orkester." Ob tem incidentu po besedah Tomca ni treba odkrivati tople vode. "Te težave so že rešile večje države, z večjim nogometom, z več nasilja. To se reši zelo preprosto. Na igrišču morajo biti kamere. Mora se videti, kdo so nasilneži, in treba jim je izreči dosmrtno prepoved vstopa na nogometne stadione. Na ta način rešiš dve težavi. Najhujše nasilneže takoj izločiš, na drugi strani pa bodo drugi dobili povratno informacijo. V angleškem nogometu so nasilju naredili konec z ostrimi ukrepi." Po mnenju Tomca je ta dogodek tisti, zaradi katerega je to težavo treba začeti resno reševati. Državo imamo zato, da opozori ljudi. "Država mora opozoriti te ljudi, da je njihovo vedenje neprimerno. Takšno vedenje je treba zmanjšati na minimum, da bomo lahko gledali nogometne tekme tako kot danes v Angliji, da lahko s celotno družino prideš na tekmo, da se ne bojiš."

Težava že starši najmlajših nogometašev

Neprimerno vedenje ob nogometnih igriščih opazimo že pri starših najmlajših starostnih skupin, tudi tistih, ki igrajo v sistemu Nogometne zveze Slovenije. Po mnenju Gregorja Tomca imajo starši pogosto popolnoma napačna pričakovanja o tem, kaj za otroka pomeni šport. "Večina teh otrok ne bo postala profesionalnih nogometašev, kljub temu pa je sam trening nogometa velika vrednota. Naučijo se neke delovne discipline, tovarištva, sodelovanja. Žal pa nekateri starši v svojih otrocih vidijo nove nogometne zveze, ki bodo služile milijone, in to potem privede do tega, da se vmešavajo v procese treninga, da nešportno navijajo in tako naprej."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.