Ogled najlepših delov jame pa je bil do zdaj mogoč le pozimi. Pomemben vzrok, da so ostali ujeti, so podnebne spremembe, je v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija dejal Igor Benko, predsednik Jamarske zveze Slovenije.

"Če čakaš dve leti na ogled jame, si morebiti malo manj pozoren. Že se je kdaj zgodilo, da je med obiskom zalilo del jame, a so počakali kakšno uro in je voda odtekla. Ogledi do konca jame, v njenih najlepših delih, so mogoči le pozimi. In zdaj bi moralo biti vsaj minus 10 ali minus 12 stopinj Celzija ter vsaj pol metra snega na Blokah, ne pa povsem razmočen teren in dež, ki takoj prodre v podzemlje. Mislim, da so podnebne spremembe posredno vzrok te nesreče, to je zagotovo eden od krivcev," je pojasnil Benko.

Že danes usposabljanje reševanja za Postojnsko in Škocjanske jame

Že danes imajo v Škocjanskih jamah usposabljanje za reševanje iz turističnih jam, Škocjanskih in Postojnske. Le tako lahko namreč ob intervencijah ustrezno ukrepajo. Intervencija v Križni jami pa se je uradno končala šele ponoči. Benko je bil njen zadnji vodja. "Šel bom v službo. K sreči sem zasebnik, da si lahko razdelim in podaljšam ta čas. Sicer pa so preostali reševalci na refundaciji delovnega časa in po intervencijah vsi spet normalno delamo. Tako pač je. Kjer sem jaz, to je v Ajdovščini, imamo danes malo močnejšo burjo, lahko se še kaj zgodi," je pojasnil. Jamski reševalci se vedno izkažejo, tudi v Križni jami so opravili izjemno delo. "Nikoli se nismo niti vprašali, ali nam bo to kdo plačal, in si tega tudi ne želimo. Če dobimo kakšne donacije, jih damo vse v organizacijo."

Država bi morala poskrbeti za označitev jam

Jame so v lasti države. Jamarji vrsto let zaman opozarjajo na nujnost njihovega označevanja. "Zelo radi bi, da bi jih označili, kot to naredijo v tujini. Da bi bila torej ob jami tabla z recimo QR-kodo, kjer bi dobili osnovne podatke o njeni globini in dolžini. Fanta, ki sta se pred božičem spustila v jamo in smo ju morali reševati, sta imela samo 30 metrov vrvi. Jama pa je z ene strani dolga 100 metrov, z druge 60 metrov, in seveda je bilo jasno, da bosta obvisela," je dejal.
Zdaj veljavni zakon o jamah je po njegovem mnenju dobro napisan, a so po 23 letih popravki nujni.

Križno jamo bodo skrbno očistili

Zanimanje za ogled jam ne upada, a čakalna doba bo še daljša, saj bodo idealni pogoji za vstop še krajši. Benko je jamo označil za pravi raj. Vanj ne vstopajo niti jamarji sami. "Sam sem si to jamo ogledal pred 30 leti. Pri vsakem obisku jame, če ni skrbno nadzorovan, naredimo škodo, zato se bojimo, kaj smo v tej jami pustili po intervenciji. Prihodnji teden gremo čistit in potrudili se bomo, da bi vse spravili v prvotno stanje. Upamo, da nismo poškodovali narave. V svetu namreč ni takšne jame, kakršna je Križna," je dejal.

Jame bodo pomemben vir pitne vode

Kot pravi, jamarji, ki skrbijo za jame, z njimi ravnajo skrbneje kot s svojim lastnim domovanjem. Zato nasprotujejo podeljevanju koncesij za jame zasebnikom, saj jih skrbi, da ti zanje ne bi dobro poskrbeli. To je še pomembneje tudi v okviru podnebnih sprememb. "Skoraj polovica Slovenije je na kraškem svetu, jame pa so že zdaj onesnažene. Več kot 80 odstotkov pitne vode bomo čez 20 let dobili iz podzemlja," je poudaril. Predvidevajo namreč, da voda na površinah ne bo več pitna, ob tem bo zaradi vse toplejšega ozračja na površini še bolj izhlapevala.
"V Postojnski in Škocjanskih jamah je množični turizem, ki si ga jamarji ne želimo. Za turistične jame skrbijo društva, ki so tudi člani naše zveze. Tudi sami jamarji ne želimo raziskovati kar tako. Postojnska jama ima denimo dovoljenje za ogled samo enega dela jame, so pa nekateri njeni deli prav osupljivi. Tam sem bil pred več kot 20 leti in lahko rečem, da je to nekaj najlepšega, kar se da videti. Upam torej, da bo turizem v jamah ostal, kot je," je še povedal Benko.