Oznaka dvoživke za nekatere zdravnike je skrajno žaljiva, je v oddaji Ob osmih dejal družinski zdravnik s koncesijo iz Žirov in direktor zavoda Fitlab Jaka Strel. "Gre dobesedno za dehumanizacijo določene poklicne in strokovne skupine. Nikoli nisem pomislil, da bi kogarkoli od javnih uslužbencev, kot so na primer učitelji, policisti, uradniki, poimenoval z živalskimi prispodobami. O kolegih, ki opravljajo delo tudi zunaj svojih matičnih javnih zavodov, bi rekel, da je to načelno delo, po katerem je veliko povpraševanje. Večina svoje delo opravi v matičnih službah, kot je pač zahtevano od njih. Seveda obstajajo tudi sporne prakse. Ampak to bi morali odpraviti z različnimi nadzori, ki naj odpravijo te nepravilnosti. Zato sploh ne vidim razloga, da bi se o tem pretirano pogovarjali. Tudi v drugih poklicnih skupinah verjetno posamezniki opravljajo svoje delo v službah, kdo pa še popoldne kaj naredi."

Kot pravi Strel, ima sam v okviru rednega delovnega časa čisto dovolj dela, celo želel bi si kakšno dežurstvo manj. V njegovi ordinaciji sicer pri delu v domu starejših občanov pomaga kolegica zdravnica, ki pa ne prihaja iz javnega zdravstvenega zavoda. Opozorila, da bodo ob prepovedi dela zunaj javnih zavodov nekateri zdravniki odšli v popolnoma zasebni sektor in opravljali zgolj samoplačniško dejavnost, se mu zdijo povsem realna. "Predvsem je to problem tam, kjer je zdravnikov malo. Če se osredotočim na bolnišnice, imajo tak problem tiste na obrobju države, ki imajo manjše oddelke in v katere prihajajo na pomoč kolegi iz drugih ustanov. Pri družinskih zdravnikih je nekoliko drugače, poznam pa kolegico, ki je trenutno zaposlena delno v javnem zavodu delno pri zasebniku in verjetno se bo odločila za delo pri zasebniku. Tako se bo lahko zgodilo, da določene storitve, ki jih trenutno dobimo prek zavarovanja, ne bodo več na voljo, ne bodo več samoumevne in bodo postale samoplačniške. Potem pa vemo, kateremu delu populacije bodo na voljo."

Še bolj kot to pa ga skrbi, da bi na ta način lahko izgubili nekatere strokovnjake, ki zdaj v javnih zavodih opravljajo zelo zahtevno delo, pa zanj niso plačani toliko, kot bi lahko bili. "Lahko, da bodo šli med zasebne izvajalce, kjer bodo sicer bolje zaslužili, ampak verjetno z manj zahtevnim strokovnim delom. Na ta način bomo vsi izgubili. Oni bodo izgubili rutino pri najzahtevnejšem delu s pacienti, ti pa ne bodo dobili ustrezne storitve, ki jo bodo morali verjetno iskati v tujini. Zato me zelo skrbi. Čim prej se bo treba odločiti, kako naprej. Vedeti je treba, da v Sloveniji trenutno imamo zelo vrhunsko medicino, ki pa ni samoumevna, in lahko, da jo bomo izgubili." Pri izboljšanju delovanja javnega zdravstva ima po besedah Jake Strela ključno vlogo menedžment v javnih zavodih.

Pacient na prvem mestu

Pacientov v zadnjem času skoraj ni slišati, je nekoliko začuden Strel, čeprav se po njegovem mnenju napovedane spremembe najbolj dotikajo prav njih. "Problem ni od danes ali včeraj, traja že 20 ali celo 30 let. Lahko rečem samo, da je sistem za zdaj še v tako dobri kondiciji, da prave krize še niti pacienti niso začutili." Nekatere stvari v zdravstvu delujejo zelo dobro, pri določenih zadevah je dostopnost zelo dobra. Ob tem Strel dodaja, da so nekatere stvari tudi regijsko pogojene. V osrednji Sloveniji je bolje kot pa recimo na vzhodu države.

Prednosti koncesije

Jaka Strel je družinski zdravnik s koncesijo. Pravi, da mu to omogoča malo več svobode pri organiziranju dela, nakupu opreme, uresničevanju vizije. "Javni zavodi so vseeno večji, organizacija je bolj stabilna, za spremembe je treba imeti več energije." Kot pravi, težav s pridobivanjem kadrov nima. Je pa res, da jih lahko tudi bolje plača oziroma nagradi kot javne ustanove.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.