V zadnjih 24 urah je padla polovica povprečnih majskih padavin, voda bo še nekaj časa odtekala in nevarnost zemeljskih plazov bo ostala še nekaj dni, pravi hidrolog Janez Polajnar z Agencije za okolje. Na srečo se reke umirjajo, sploh Pesnica, Ščavnica, Dravinja in drugi vodotoki, ki izvirajo na Pohorju. Je pa ponoči močno narasla Mura, visokovodni val se bo pomikal proti Hrvaški, a bo voda po pričakovanjih ostala znotraj nasipov. Še vedno narašča tudi Krka, ki bo sredi dneva dosegla najvišji pretok, a ne bo vstopila v naselja – niti v Kostanjevico ne.

Rdeči alarm za severovzhod Slovenije je bil po njegovih besedah upravičen, šlo je za obsežen in sestavljen dogodek: sešteli so se plazovi, zastajanje vode in poplave. Ščavnica in Pesnica sta dosegli pretoke, ki so redki, gre tudi za območja redkih poplav.

Vpliv podnebnih sprememb

Tovrstni ekstremni dogodki se dogajajo pogosteje kot pred desetletji. Po besedah Polajnarja smo pod vplivom podnebnih sprememb na vodni krog, ki se v Sloveniji odražajo v izrazitejših ekstremnih situacijah: lani smo imeli hudo sušo, letos imamo poplave. Tako bo tudi v prihodnosti, reke bodo bolj naraščale, intenzivni dogodki bodo še intenzivnejši.

V Sloveniji ni pedi zemlje, ki ne bi bila poplavno ogrožena

V Sloveniji poplavljajo vse vode, bodisi hudourniki, podtalnica ali reke. Kdor kupuje zemljišče ali nepremičnino, naj se o poplavni ogroženosti dobro pozanima s kart poplavnih območij in tudi pri okoliških prebivalcih, pravi Polajnar, ki opozarja tudi na posebne tablice visokih voda, ki jih postavljajo hidrologi: "Tablice kažejo, do kam je voda ob poplavah že prišla. In če je prišla v preteklosti, bo prav gotovo znova v času našega življenja. Vsekakor je treba dobro premisliti, ali tam graditi objekt ali ne."

Več v oddaji Ob osmih, naročite se na podkast.