Olimpijska bakla je prižgana, po Sloveniji je začela pot slovenska plemenica, katere ambasador je letos nekdanji olimpijec, dobitnik olimpijske medalje, veslač Jani Klemenčič. Ko je govor o tem, da bodo tokratne igre za Slovenijo izjemne, saj se pričakuje najštevilnejša udeležba doslej, in ko beseda nanese na pričakovane rezultate, opozarja, da to ni lahko vprašanje … ne zanj, ne za olimpijski komite, ne za športnike. "Vsak športnik zase natančno ve, kje so meje, do kod lahko seže. Seveda so povsod mogoča presenečenja. Takšna vprašanja so zelo neugodna. Seveda je tudi nanje treba odgovoriti. Ampak pravih iskrenih odgovorov verjetno ne boste dobili."

En dan, en nastop, nikogar ne zanima, kako si spal

Olimpijske igre so vsaka štiri leta. Gre za enega ali več nastopov, na katere se športniki pripravljajo celoten olimpijski cikel. Zato so pričakovanja precejšnja, pritiski pa zelo veliki. Po naravi sem optimist, pravi Klemenčič. "Če bodo vsi tisti, ki sodijo v svetovni vrh, sami vedo, kdo so to, naredili to, kar zmorejo in morajo, če bodo imeli dan, ki si ga sami želijo, in če bodo imeli srečo, potem bodo osvojili medaljo. Se pravi, če-jev je zelo veliko, pred njimi pa veliko let, ne samo mesecev trdega in odgovornega dela s pripravami na nastop. In tisti dan moraš biti v top, top, top formi. Tisti dan nikogar več ne zanima, ali si imel težave doma, ali si bolan, ali se nisi ujel z ekipo, ali kaj ni šlo po načrtih. Skratka, tisti dan si na pladnju in pripravljen na seciranje." Če ti uspe, je čudovito, pripoveduje Klemenčič. "Trdim, da smo vas oziroma so vas slovenski športniki močno, močno razvadili z odličnimi rezultati."

Šport nas še vedno združuje

Zdi se mi, da se svet ne vrti v pravo smer, z izjemo športa in kulture; vse drugo je že davno izgubljeno ali na poti v propad, je zaskrbljen Jani Klemenčič. "Šport je že od nekdaj, od gladiatorjev naprej, privabljal množice in je vsaj za zdaj še edina svetla točka, poleg mogoče kulture, ki ljudi na neki pravi način povezuje, združuje. Nikjer drugje se na enem kraju ne zbere toliko ljudi, kot se jih na športnih dogodkih. Na nogometna igrišča se zgrinja tudi po 100 tisoč ljudi, znamenito veslaško tekmo med univerzama Oxford in Cambridge pride gledat blizu milijon ljudi. V Planico se jih v treh dneh zgrne 70 tisoč, če omenim samo nekatere. Na športnike smo vsi zelo ponosni in radi se hvalimo z njimi."

Ambasador olimpijske plamenice

Drugič (prvič leta 2021 pred olimpijskimi igrami v Tokiu) po Sloveniji potuje olimpijska plamenica. Pot je začela 17. aprila na tromeji Slovenije, Madžarske in Hrvaške, končala jo bo 13. julija, potem jo bodo odpeljali v slovensko hišo v Parizu. Jani Klemenčič je njen ambasador, to vlogo je prevzel od nekdanje olimpijske zmagovalke, judoistke Urške Žolnir Jugovar. To mi je v izjemno zadovoljstvo in čast, pravi Klemenčič, hkrati pa tudi odgovornost. Poudarja, kako pomembno je, da bakla potuje tudi po manjših krajih. Veseli se srečanj z ljudmi. Sicer pa je strasten športni navijač in napoveduje, da bo podrobno spremljal tudi igre v Parizu. "Spremljam vse športe, tudi tiste, ki jih ne poznam. Sem strasten navijač, ki vriskam, skačem, jokam, norim, včasih tudi preklinjam." Posebej glede veslanja upa, da bo Slovenija po 12 letih na olimpijskih igrah spet imela svoj čoln. "Imamo kandidata, to je Isak Žvegelj, sin olimpijca Denisa Žveglja, ki mu želim vso srečo prihodnji teden na olimpijskih kvalifikacijah, in upam, da mu bo uspelo, da bomo končno naredili nov korak za slovensko veslanje, da bomo spet imeli tekmovalca na olimpijskih igrah."

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.