Četrtek je v znamenju dobitnice velikega kristalnega globusa Nike Prevc, poleg tega se ta konec tedna poslavlja legenda, Peter Prevc. Razmere v dolini pod Poncami so planiške, pravi Jelko Gros. Četrtek pa je za organizatorje najtežji dan, ocenjuje. "Na startu je kar 60 tekmovalcev, imajo dve seriji za trening in tretjo kvalifikacijsko. Dan se začne zelo zgodaj, da so razmere za letenje tudi v kvalifikacijah primerne za vse. Vedno nas je malce strah, da bi odpihnilo najboljše, ko okoli poldneva začne močno delovati termika."

Nika Prevc si želi zadnjo besedo

"Domov pripeljati kristalni globus je nekaj posebnega. To so posebni občutki, ki se jih sploh ne da opisati, ampak jih nosiš vse življenje nekje v malih možganih." Gros je navajal Nikinega brata Ceneta Prevca: "Rekel je, da Nika največ vloži v šport. To pomeni, da živi za skoke, in dokler bo tako, bo verjetno osvojila še kakšen globus, mogoče že drugo leto." Kot poudarja Gros, je sicer športna kariera polna vzponov in padcev, a njen način je odličen za zmagovalko. "Globus dobijo samo tisti, ki zdržijo od novembra do marca."

Zaradi slovesa Petra Prevca v nedeljo nekaj tisoč gledalcev več

V dolini pod Poncami letos pričakujejo 15 odstotkov več obiskovalcev kot sicer. "15 odstotkov od 100 ljudi je 15 ljudi. 15 odstotkov pri 60.000 ali 70.000 ljudeh pa se nabere nekaj tisoč ljudi več." Glavni razlog je slovo Petra Prevca, ki je po besedah Grosa posebna osebnost, junak, že skoraj legenda. "Vedno je razveseljeval, marsikdo pa je že pozabil, da je lani na svetovnem prvenstvu v Planici hudo padel. Po tako hudem padcu se samo največji vrnejo na takšno raven, kot jo kaže Peter. To lahko uspe res samo nekomu, ki je globoko motiviran."

Peter in tudi Lovro Kos sicer te dni bolehata. "Kljub temu bosta oba nastopila. Poseben antibiotik je tudi planiško navdušenje, ki pomaga, da slabo počutje izgine v ozadje." Gros doda, da je v igri za medalje še Domen Prevc. "Z dvema zmagama bi prišel v boj za drugo oziroma tretje mesto pri malem globusu za letenje."

Planiško razpoloženje nekaj posebnega tudi za tekmovalce

"Vsi tekmovalci z redkimi izjemami Planico doživljajo kot konec nečesa in začetek nečesa novega. Tukaj se počutijo dobro. Posebej se to vidi ob sobotah, ko imajo svojo zabavo s kulinaričnimi presežki različnih držav. Pogovarjajo se, krožijo. To je zabava, ki je nisem videl v nobenem drugem športu, in priredijo jo tekmovalci, ki so si ves čas stali iz oči v oči, se borili drug proti drugemu, ampak na tej zabavi se vidi, da je to samo ena velika družina."

Razlika med slovenskimi tekmovalci in drugimi pa je po mnenju Grosa ta, da so od malih nog osredinjeni na letalnico. "Malo sem antropologa, rad opazujem ljudi, in naši tekmovalci že med ogrevanjem vedno tečejo proti letalnici, drugi tečejo proti Ratečam."

Tehnološki napredek skakalnega športa brez omejitev

Jelko Gros pravi, da domišljije na področju tehnološkega napredka nikoli ne bi smeli omejevati. "Prostora za napredek je vedno dovolj. Moje zadnje spoznanje, ki so ga tekmovalci razvili s svojo tehniko, je, da tisti, ki hočejo leteti daleč, letijo nižje kot tisti, ki pristanejo pri 200 metrih. To pomeni, da so veliko prej obrnili krivuljo leta navzdol." Kot poudarja, tega ni mogoče storiti brez dobre opreme in brez testiranja, tega ni mogoče opraviti na letalnicah. "Vsako leto, ko Mednarodna smučarska zveza sprejme kakšne spremembe pravil, se najprej vsi držijo za glavo, potem pa se lotijo dela. Več ko bo sprememb, večji bo napredek."

Planica sicer od nekdaj velja za razvojno destinacijo za težke razmere. "Janez Gorišek je agregat za proizvodnjo hladu prvič uporabil na olimpijskih igrah v Sarajevu. Takrat z manjšo napako, ker zraven ni bila vrezana smučina. Z leti je to postal standard, vsi to uporabljajo, mi pa smo letos klasični proizvodnji hladu dodali zalogovnik tega mraza."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.