Na voljo imamo tako rekoč vse ves čas, sodobni človek pa ima največjo težavo s količino hrane. "Vsi skupaj imamo težavo, da preveč pojemo," je v oddaji Ob osmih povedal Luka Jezeršek. Tudi tipična slovenska hrana ne velja za najbolj zdravo oziroma prilagojeno sodobnemu načinu življenja. "Vendar se da," pravi Jezeršek in se sprašuje: "Kaj sploh je kulinarika naših babic? Kdo je ta ženska, ki jo iščemo? Mislim, da govorimo predvsem o nekih čustvih, ki smo jih v preteklosti dobili skozi neka živila ali jedi, neke običaje in tako se pravzaprav želimo vračati k svojim koreninam. Naša naloga je, da to, kar smo dobili od starih staršev, preslikamo na naše otroke. Nekaterim gre to bolje, drugim slabše."

Jezeršek omenja, da je veliko zanimanja za tečaje peke potic ali priprave štrukljev. Zanimivo, tudi za pripravo enolončnic. "Ko je zunaj malo hladneje, imamo vsi radi nekaj na žlico. To nas pravzaprav poboža. Ne znamo pa se tega lotiti."

Kaj je lokalno

Natančno tega sploh ne znamo definirati, je prepričan Luka Jezeršek. "Recimo večja mlekarna v Sloveniji, ki vse mleko tudi odkupi v Sloveniji. Ali je njen jogurt lokalno živilo? Na drugi strani pa lokalni dobavitelj jogurtov, ki ima svoje ali lokalno mleko. Okus jogurta pa jagoda, pečeno jabolko, borovnica. Od kod zdaj pride ta okus? Ima kmet jagode, borovnice, jabolka, jih peče?" Seveda pa je prav, da spodbujamo akcije ohranimo slovensko.

Veliko govora o hrani in malo praktičnega znanja

Jezeršek ugotavlja, da se ljudje o kulinariki veliko pogovarjamo. "Toliko vprašanj, kot jih dobim od laikov, še nikoli nisem dobil. Ko pridejo tekmovalci v oddajo Masterchef, imajo veliko teoretičnega znanja. Ko pa prižgemo plin, hitro ugotovimo, da ni prakse," razlaga. Ugotavlja, da je fenomen, da ljudje radi hodijo na kuharske delavnice, in to kljub vsemu, da danes že vse najdemo na spletu. "To je dokaz, da se radi pogovarjamo o kulinariki."

Pa še ena težava je, pravi Jezeršek: "Ko pridemo domov in bi radi skuhali nekaj, česar smo se naučili ali po receptu, ki smo ga našli na spletu, se takoj pojavi vprašanje, kje kupiti živila." Ne vidi pa nobenih težav pri popularizaciji tuje kulinarike. Prav nasprotno, s tem si, po njegovem, širimo znanje.

Brez zavržene hrane

Imam pravilo, da ne grem v trgovino, preden ne izpraznim hladilnika. Ali pa dokupim samo kaj malega, pripoveduje Luka Jezeršek. "Mogoče grem kupit samo še eno živilo in iz tega res potem nekaj pripravim." Tudi sicer je kritičen do tega, da na primer starši otrok v šolah ne odjavljajo od kosil, če manjkajo. Ali pa ne sporočijo svoje prisotnosti na raznih dogodkih, na katere so povabljeni. "Ko pripravljamo dogodke, nikoli ne dobimo točnega podatka o številu udeležencev, ker nam ga naročnik ne more dati. Nihče ne zna povedati, koliko ljudi bo prišlo. Ali je tako težko sporočiti: bom prišel, ne bom prišel, bom prišel z ženo, s partnerjem, s komer koli ... te kulture nimamo."

Tudi v restavracijah nam ne bi smelo biti nerodno s seboj vzeti hrane, ki je ne moremo pojesti takoj. "Tujci temu rečejo dogy bag, mi bi rekli vrečka za s seboj. Prav spodbujamo ljudi, naj odnesejo stvari z dogodka. Recimo sodelavcu, ki ni mogel priti. To ne pomeni, da nimamo doma, ampak spodbujamo to, da se hrana ne zavrže."