Hrana se pri nas v povprečju draži hitreje kot drugje po Evropi, a razmere se počasi umirjajo. Popisovanje cen izbrane košarice živil na trgovskih policah ni doseglo učinka, zato je vlada zagnala nov projekt. Pol leta bo spremljala cene živilskih izdelkov po celotni agroživilski verigi - torej od kmeta prek živilske industrije do trgovca. Ključen cilj je odkriti, kdo si v tej verigi neupravičeno prilašča dobičke.

Kot je za oddajo Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija ocenil agrarni ekonomist Aleš Kuhar, je to korak v pravo smer, a je bil predstavljen kot izreden in skoraj kaznovalni ukrep, namesto da bi šlo za sistemsko spremembo. "Spremljanje cenovnih ravni je osnovni pogoj za konkurenčnost in razvojno naravnanost tako cen izdelkov na policah kot razmerij med kmeti, agroživilskimi podjetji in trgovci. To je osnovna tržna infrastruktura, ki je sam ne bi intoniral kot izreden ukrep, ampak kot spodbujanje, kar bi dobro sprejelo tudi gospodarstvo - ne pa da se grozi z nekimi regulacijami."

Trgovina ima v oskrbni verigi po vsem svetu največjo moč in narekuje tempo v agroživilski verigi ter odloča o ceni, pravi Kuhar. "Te realnosti ne moremo hitro spreminjati, lahko pa prav s preglednostjo in s krepitvijo konkurenčnosti vseh v trgovinski verigi izboljšujemo izide kmetijstva in živilstva. Regulacija marž trgovcev je »wishful thinking«, ključno pa je, da se pokaže preglednost cen in se subjekti samoregulirajo, predvsem pa da se krepi konkurenčnost živilstva in kmetijstva, da se v tej zgodbi bolje znajdeta."

Kaj bomo od tega imeli kupci?

Kot pravi Kuhar, razume politike, da želijo hitre rešitve, ampak realno jih to ne bo prineslo. Ukrep začne veljati z julijem, prvo poročanje pa vlada napoveduje avgusta. "Prve rezultate bi sam objavil konec leta. Primer je spremljanje košarice živil, ki jo je vlada pompozno napovedovala. Trgovci so se prilagodili, košarica se je pocenila, a to ni vplivalo na inflacijo in to je bilo jasno že vnaprej." Za uspeh bi morala vlada po Kuharjevem mnenju tokrat pol leta molčati.

Kaj se bo zgodilo s cenami hrane, Kuhar ne želi napovedovati. Cene žita so na svetovnih trgih že upadle, a se pri nas to še ne odraža. Kot pravi Kuhar, se znižanja globalnih borznih cen na trgih posamičnih držav odrazijo z velikim zamikom. "Svetovne cene upadajo, vendar so količine trgovanja po teh nizkih cenah majhne, ker so pred recimo pol leta igralci na trgu naredili velike zaloge po visokih cenah. V silosih je tako zdaj draga surovina, ki je bila kupljena pred krizo, in to se zdaj le počasi spušča po verigi navzdol proti kupcu."

Zaradi poletne sezone, ki prinaša sezonsko zelenjavo, je kratkoročno pričakovati zmanjševanje inflacijskih pritiskov, ob tem pa so v severni Italiji, ki je velika dobaviteljica Sloveniji, napovedi negativne. "Trend zniževanja cen je sicer soliden, dramatičnega vračanja na prekrizne ravni pa ni pričakovati," še pravi Kuhar.

Celotnemu pogovoru prisluhnite v tokratni epizodi Ob osmih. Naročite se na podkast.