Avstrijski skrajno desni Svobodnjaki so v ponedeljek dobili mandat za sestavo vlade, prvič se utegne zgoditi, da bo kancler iz njihovih vrst. Propad koalicijskih pogajanj med avstrijskimi strankami sredine prihaja kot svarilo pred nemškimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, da se lahko povzpnejo na oblast tudi radikalne sile. Kot je v oddaji Ob osmih na Radiu Slovenija spomnil zgodovinar, kolumnist in urednik revije Razpotja Luka Lisjak Gabrijelčič, je bila Avstrija sicer prva država v Evropski uniji, kjer je radikalna desnica, ki se jasno umešča desno od Evropske ljudske stranke, postala politični dejavnik. "Razlika je ta, da je pred 25 leti, ko je Svobodnjaška stranka prvič po svojem obratu na skrajno desno vstopila v vlado, to sprožilo odziv s protesti na vseevropski ravni z nekimi poskusi bojkota. Četrt stoletja pozneje pa je to postalo del evropske normalnosti, Avstrija še zdaleč ne bo prva država v EU-ju z radikalno desnim premierjem."

Prevzem oblasti kot pot do normalizacije populistov in ruski vpliv

Ekonomija in migracije sta poligona idej populistov po vsej Evropi, kot pravi Lisjak Gabrijelčič, pa utegnejo takrat, ko prevzamejo vodenje vlade, take stranke treščiti na realna tla. Tak primer je italijanska premierka Giorgia Meloni, ki po radikalni preteklosti zdaj vlada kot klasična desnosredinska voditeljica. "Lani je dokaj prostodušno priznala, da je problem migracij veliko bolj zapleten, kot si je to predstavljala v opoziciji. Mislim, da bo to spoznanje morala pridobiti tudi Svobodnjaška stranka ... Mogoče pa ni slabo, da pridejo na oblast in pokažejo, kaj znajo. Za Avstrijo lahko rečemo, da so protiuteži dokaj močne. Svobodnjaki bodo imeli močnega koalicijskega partnerja in močno opozicijo. To je mogoče tudi ena od strategij (ki lahko tudi spodleti), kako se take stranke prisilijo v normalizacijo." Sicer pri vodji Svobodnjakov Herbertu Kicklu ne pričakuje, da bo šel po poti Melonijeve, saj da je veliko bolj radikalen in nagnjen k teorijam zarote ter po razmišljanju bolj podoben Donaldu Trumpu.

Posebej pomemben je tu odnos do Rusije, kjer se je Meloni postavila na sredino ukrajinskega konsenza v Evropski uniji. "Česa takega v Avstriji ne smemo pričakovati. To je eden od problemov, ki bi ga rad poudaril, ker se ga v Sloveniji večinoma ne zavedamo. V veliki meri je radikalna desnica v Evropi del nekega političnega projekta, ki se veže na interese Kremlja. Pri nas tisti, ki nasprotujejo radikalni desnici, nočejo priznati tega in še vedno stojijo na razmeroma proruskih položajih. Po drugi strani na desnici, kjer nasprotujejo Kremlju, nočejo resnično priznati, da je del kremeljske politike tudi podpora njim." Tu opozarja na Avstrijo, kjer so v preteklosti že delovali po ruskih interesih, kar ima še danes posledice na energetskem in gospodarskem področju. "Ta svobodnjaška proruska stališča lahko postanejo problem."

Več v tokratni oddaji Ob osmih, naročite se na podkast.