Kljub vlaganju v nove železniške postaje in infrastrukturo delež opravljenih poti z vlakom pri nas ostaja izjemno nizek. Pa ne gre le za udobje vožnje, temveč tudi dostopnost in zanesljivost železniškega prometa. Ministrstvo je napovedalo ustanovitev nove samostojne družbe za upravljanje javnega potniškega prometa. Usklajevala bo vse vozne rede, tako železniške kot avtobusne.

Civilna družba kot pomemben korak, ki prinaša takojšnje spremembe, predstavlja taktni vozni red. Kaj je to in kako naj bi pomagalo rešiti zagate javnega potniškega prometa? "Taktni vozi red ni naša iznajdba, to ureditev že desetletja pozna več evropskih držav. Gre za to, da vlaki in avtobusi ves dan vozijo redno, na 30, 60 ali 120 minut. To prinaša zanesljivost, na katero lahko računa potnik. Običajen taktni vozni red je na eno uro, na bolj priljubljenih linijah lahko pol ure. Lahko pa tudi dve uri, kar je še zmeraj bolje kot nič." Taktni vozni red na nekaterih relacijah poznamo tudi pri nas, največja težava pa je vse te linije povezati med seboj, da bodo omogočale urejene prestope, poudarja sogovornik.

Centralizacija odločanja je pravi korak

Država računa, da bo razmere uredila nova družba za upravljanje javnega potniškega prometa. Marko Peterlin, ki se že vrsto let ukvarja s trajnostno mobilnostjo, to vidi kot korak v pravo smer. "Delovanje te družbe, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma, smo težko pričakovali. To je bil korak, ki je bil dolgo napovedovan. Državno usklajevanje voznih redov je običajno in logično tudi v drugih državah, s tem bistveno olajšajo povezovanje voznih redov." To prinaša centralizacijo odločanja o voznih redih in usklajuje tudi financiranje.

(Ne)obveščanje o zamudah je problematično

V anketi so nam uporabniki storitev javnega prevoza povedali svoje izkušnje. Nekateri se vsakodnevno ubadajo z zamudami vlakov, drugi se pritožujejo čez pomanjkanje udobja in počasnost vlakov. Ena od anketirank pa je navedla posebno izkušnjo prestopanja v Zidanem Mostu, kjer so vsi potniki prestopili na drug vlak.

Marko Peterlin meni, da te izkušnje potnikov dobro prikažejo nekaj ključnih problemov javnega prometa v Sloveniji: "Povezave so še vedno dokaj slabe. Kljub velikim vlaganjem v železnice šele zdaj počasi vzpostavljamo stanje, kakršno bi moralo biti ob rednem vzdrževanju že pred 30 leti. Realno še nismo dobili skoraj nobenih novih prog, imamo izboljšane postaje. Nismo pa še bistveno skrajšali potovalnih časov." Kot eno od ključnih težav Peterlin navaja obveščanje o zamudah. Ne sme se dogajati, da vlak zamuja, potniki pa tega ne vedo. Tu imajo predvsem Slovenske železnice še veliko izzivov.

Marko Peterlin se strinja z očitkom, da so naši vlaki še iz jugoslovanskih časov. Še več, pravi, naše železnice so iz avstro-ogrskih časov, vendar so obnovljene. Vseeno pa je po njegovem mnenju mogoče izboljšati stanje in najti rešitve tudi brez večjih dodatnih vlaganj.

Celotnemu pogovoru prisluhnite v novi epizodi oddaje Ob osmih.