"Če ne bomo okrepili javnega potniškega prometa, ki lahko vsaj delno prestreže promet na cestah, bodo zastoji neizogibni," je v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija dejal izredni profesor na Oddelku za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in vodja nevladne organizacije CIPRA Matej Ogrin. Dodaja, da širitev prometne infrastrukture, zlasti cest in avtocest, pride na vrsto šele tedaj, ko odpovejo vsi preostali ukrepi za zmanjševanje prometa na cestah ali pa nadzorovanje prometa. O že skoraj vsakodnevnih prometnih zamaških v središču Ljubljane Ogrin pravi, da to ni samo težava občine. "Občine same so marsikje nemočne. Ljubljana ima vendarle enega najbolje delujočih prometnih sistemov. Poseči bo morala država. Veliko težavo vidim v nedelovanju države."

Avtomobilska odvisnost

V Avstriji se javni promet uporablja za 30 odstotkov potovanj, v Sloveniji samo za štiri. Zastoji na cestah so vsako leto daljši. Dokler ne bomo prometnega sistema videli kot celoto, ki jo sestavljata železniški in avtobusni promet, v mestih pa tudi nemotorizirana mobilnost, se bojim, da se ne bo nič spremenilo, opozarja Ogrin. "V praksi težave, povezane s prometom, prevečkrat rešujemo le s povečanjem prometne ponudbe, da olajšamo obstoječe prometno povpraševanje. V bistvu gre za klasično spiralo, pri kateri vam nova ponudba ustvari novo povpraševanje." Poglejmo na primer Ljubljano. Prebivalci zapuščajo središče mesta in se selijo na obrobje, še vedno pa se vsakodnevno vozijo spet na delo in po opravkih. "To je tudi eden od razlogov za hipno stanje. Spet smo pri javnem potniškem prometu. Če bi država bolje povezala mesta med seboj, jih z javnim prometom priključila in navezala na primestje, bi se manj ljudi vozilo z avtomobili." Rešitve za to ni mogoče pričakovati čez noč.

Trajnostna mobilnost

Generalna skupščina ZN je maja letos 26. november razglasila za svetovni dan trajnostnega prometa. Gre za potniški ali tovorni promet, ki je prijazen do okolja in ljudi ter hkrati ekonomsko vzdržen. Avtobusi in vlaki so po podatkih statističnega urada lani v Sloveniji prepeljali manj potnikov kot v letu 2008. Vsaj v železniškem potniškem prometu pa se število potnikov zadnja leta spet povečuje. "Pri železniškem in avtobusnem prometu močno capljamo za drugimi," ocenjuje Ogrin. Vsaka široka cesta se konča na nekem izvozu, z nekim številom parkirnih prostorov, v nekih končnih conah prometa, kjer se ta nujno zgosti. In z graditvijo dodatne infrastrukture te zgoščevalne točke samo prestavljamo. "Vzgajamo nove generacije, navajene na avtomobile, in po navadi se učinek širše avtoceste ali dodatnega pasu nekje v od petih do osmih letih izniči. Se pravi, da si spet tam, kjer si bil."

Več v tokratni epizodi Ob osmih.