V tokratni epizodi smo z mag. Mirkom Ciglerjem pregledali nekaj ključnih svetovnih dogodkov v letu 2023 in preverili, kako usodno bo prihodnje leto. Osrednji dogodek je nova vojna na Bližnjem vzhodu, ki bo po mnenju sogovornika zaznamovala celotno desetletje in vplivala na celotno stoletje. "Zgodovina prej ali slej stvari postavi na svoje mesto. Morda to ne uspe prvi ali drugi generaciji zgodovinarjev, bolj verjetno pa tretji ali četrti. Tako bo tudi s to vojno. In tisti, ki danes tega konflikta niso sposobni obravnavati s pravim instrumentarijem, ga ocenjevati z enakimi vatli in ga poimenovati s pravim imenom, se bodo znašli na temni strani zgodovine," je prepričan Mirko Cigler.

Kaznovanje zločina z zločinom

Pogosto poudarjamo, da bi se iz zgodovine morali česa naučiti, kot kaže, pa ni tako. Tudi pri najpomembnejših civilizacijskih postulatih, zapisanih v mednarodnih pogodbah. "Po velikih vojnah 20. stoletja smo se nečesa naučili in to kodificirali v mednarodnem pravu. Med drugim to, da se zločin pod nobenim pogojem ne sme kaznovati z zločinom." Po mnenju Ciglerja se to temeljno pravilo, na katerem stoji ne samo mednarodna ureditev, ampak sodobna civilizacija, ruši z dogajanjem v Gazi.

Smo v obdobju vojn, ki izžarevajo nasilje

Mirko Cigler glede vojne v Ukrajini citira zgodovinarja Keitha Lowa in njegovo uspešnico Podivjana celina, ki opisuje brezpravje v Evropi po drugi svetovni vojni: "Vojna v Ukrajini je velika vojna in kot taka izžareva nasilje. Keith Lowe v svoji knjigi pravi, da je vojno nasilje nalezljivo kot virus. Vojna v Ukrajini je ta virus poslala v svet, in ta je zdaj vsepovsod. Mislim celo, da je to, kar se dogaja v Gazi, nekakšen odmev tega, kar se dogaja v Ukrajini. Tam je reševanje medsebojnih konfliktov z uporabo vojaške sile spet postalo razumljivo, celo sprejemljivo. In zdaj imamo različne manifestacije tega po svetu."
Najlepši primer povedanega je konflikt v Gorskem Karabahu, kjer je Azerbajdžan vešče izkoristil geopolitične razmere, močno zavezništvo Turčije ter oslabljeno Rusijo in vprašanje večinsko armenske enklave v enem mesecu rešil v svojo korist. Posledica je več kot 120.000 izseljenih Armencev.

V Varnostnem svetu OZN-a nas čakajo kri, znoj in solze

Čeprav je bilo ob junijski izvolitvi Slovenije na mesto nestalne članice Varnostnega sveta veliko veselja, celo evforije, pa naš sogovornik opozarja, da zaradi geopolitičnih okoliščin in realnosti nimamo posebnih razlogov za navdušenje. "Po vsem tem, kar se nam dogaja letos in kar se bo z gotovostjo še zgodilo v prihodnjem letu, sam sem glede tega zelo pesimističen, nas tam ne čaka prav nič veselega. Kot pravijo Angleži, tam nas čakajo kri, znoj in solze."

Če drugega ne, bodo prihodnje leto zaznamovale velike in pomembne volitve. Najprej evropske, novembra pa še predsedniške v Ameriki, kjer bo glavni favorit za zmago Donald Trump.

Nov mandat Trumpa bi pomenil velike težave za Nato, EU in OZN

Mirko Cigler se je šolal v Združenih državah in z zanimanjem podrobno spremlja dogajanje na drugi strani oceana. Kar vidi, ga ne opogumlja: "V času prvega Trumpovega mandata smo upali, da je to anomalija, ki bo odpravljena s prihodom Joeja Bidna. Zdaj pa se kaže, da je bil to morda odgovor na stanje ameriške družbe in da je Biden pravzaprav zapozneli odmev časa ameriške družbe, ameriške demokracije, ki odhaja. Trump in njemu podobni politiki pa so podoba časa, ki prihaja. In ta čas ni naklonjen multilateralizmu." Ob zmagi Trumpa bi bilo najprej na udaru Severnoatlantsko zavezništvo, nato pa tudi Evropska unija in Organizacija združenih narodov.

To pa je tudi zadnji trenutek za razmislek in uveljavitev strateške avtonomije Evropske unije. Če ni za to celo prepozno. Cigler odgovarja: "O strateški avtonomiji in strateškem pomenu Evrope največ govorimo v Evropi. Drugje to vidijo drugače. Vojna v Gazi in evropski odziv nanjo sta to geopolitično težo Evrope še zmanjšala. Pogosto v naših medijih beremo, da Evropa slepo sledi Združenim državam, praktično pa gre pri nas za enak politični proces kot v ZDA," je dejal Mirko Cigler in ob tem spomnil na najnovejši primer iz Generalne skupščine OZN-a, kjer so se države Evropske unije ob glasovanju o resoluciji, ki je zahtevala humanitarno premirje, znašle v vseh treh taborih, med podpornicami, nasprotnicami in vzdržanimi.

Več v tokratni epizodi Ob osmih.