Po pandemiji želi vsa Evropa potovati, in to v treh poletnih mesecih. Prostora ni, zato se cene višajo, »last minute« ponudbe pa so le še znanstvena fantastika. Tako je za oddajo Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija ocenil Mišo Mrvaljević iz Združenja turističnih agencij. Opozarja sicer, da so divje podražitve na Hrvaškem bolj fama kot popolna resnica, da pa lahko gostje, usmerjeni v ceno, ugodneje letujejo drugje, na primer v Turčiji, Egiptu, pa tudi Španiji ali Italiji.

Hrvaška ali druge destinacije?
Marsikdo Hrvaške sploh ne dojema kot tujino. Kot poudarja Mrvaljević, ima več kot sto tisoč Slovencev tam nepremičnine, kar pomeni, da pol milijona Slovencev dopustuje na Hrvaškem. »Denar pri tem ni usodnega pomena. Je najbližja dežela, tradicionalno smo je vajeni, naše babice, dedki, starši so tam dopustovali, zato tam dopustujemo tudi mi. Aranžmaje na Hrvaškem prodajamo enako dobro kot prej. Moramo pa vedeti, kaj želimo. Dejstvo je, da tisti, ki so usmerjeni v ceno, skoraj zagotovo za svoj denar več dobijo v Grčiji, Turčiji, Egiptu, tudi Španiji in Italiji. Cene na Hrvaškem so res visoke, je pa to delno tudi fama. Znanka je na Hvaru plačala 17 evrov za dve kavi in vodo, pri čemer sem se zgrozil. Je pa po drugi strani res, da je na Hrvaškem veliko krajev, kjer se da spiti kavo in pojesti kosilo za zelo zmerno ceno.«

Ponekod v osrednji Dalmaciji po slabšem juniju sicer že nižajo cene. Mrvaljević pa opozarja, da se na »last minute« ponudbe ali ponudbe v zadnjem hipu ne gre zanašati. »'Last minute' ponudbe so se preselile v tretje nadstropje med znanstveno fantastiko. Povpraševanje po vseh destinacijah je zelo veliko. Evropa tri leta ni potovala, 560 milijonov Evropejcev želi na dopust v treh mesecih poletne sezone. Prostora ni, zato rastejo cene.«

Da bi se potniki ozirali na to, kakšen ogljični odtis puščajo, Mrvaljević ne opaža. »Ko odgovarjajo novinarjem pred kamero, je ogljični odtis zelo pomemben. Ko pa pridejo v našo poslovalnico ali klikajo po internetu, pa je pomembno, koliko evrov kaj stane.«

Drage letalske vozovnice
Po ocenah združenja srednjeevropskih zračnih kontrol FABCE so se letalske vozovnice pri tradicionalnih letalskih prevoznikih od lani podražile za 40 odstotkov, nizkocenovnih pa od 10 do 20 odstotkov. Kot pravi Mrvaljević, agencije letalske kapacitete zakupijo za 18 mesecev vnaprej, zato aranžmaji letos niso bili bistveno dražji – že lanske cene so bile namreč zelo visoke.

Letalska povezljivost iz Ljubljane je sicer slaba. »Možna je, ampak lahko pomeni dolga čakanja na letališčih. Slovenski kongresni turizem, ki je najbolj dobičkonosen del turizma, je zaradi tega v upadu, ker nihče ne želi leteti v državo, kjer mora čakati na nekem vmesnem letališču po štiri ure ali se toliko ur voziti v nekem kombiju.«

Novi domači letalski prevoznik bi bil po njegovem ogromen finančni zalogaj v zelo volatilni panogi. »Mi smo si že naredili luknjo v koleno, zdaj pa smo zamudili čas za povezljivost. Tržišče in deleže tržišča so odvzeli drugi. Zdaj ni čas za letalskega prevoznika.« Po njegovem lahko pričakujemo, da bo leteti iz Ljubljane tudi v prihodnje drago.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v tokratni epizodi Ob osmih z Mirando Bratkič.