Mesec in pol po uničujočih poplavah je Koroška še vedno močno poškodovana. Največ težav je pri infrastrukturi, že tako slabe cestne povezave so še slabše, več kot 10 tisoč prebivalcev ostaja brez pitne vode. Poplavljena stanovanja se sušijo, številni prebivalci še vedno ne morejo domov. Med njimi je tudi gorski reševalec Peter Naglič, namestnik načelnika gorske reševalne službe Koroška, ki je v usodni noči prevzel reševanje v Črni, medtem ko mu je hišo zalivala deroča voda. V oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija se je z njim pogovarjala Metka Pirc.

Če se v uvodu malo vrneva v tiste prve dni reševanja, kako na to gledate danes? Ste že predelali, kaj vse se vam je dogajalo takrat?
Ko strnem svoje misli, se mi zdi, da smo delovali v Črni zelo dobro. Intervencijske službe so naredile dejansko vse, kar je bilo v naši moči, in zadevo smo zapeljali do te mere, da lahko zdaj govorimo o obnovah domov in sanaciji infrastrukture. Moje misli so tako usmerjene predvsem v to, da gremo naprej.

Tako danes tukaj na Prevaljah kot praktično po vsej Mežiški dolini je podoba popolnoma drugačna kot pred tedni, vse je neverjetno očiščeno. Tudi naša radijska ekipa, razen mene, ki sem tukaj skoraj dnevno, se čudi, kako je vse lepo urejeno. Ampak sanacije še vedno potekajo, vi ste se, recimo, sèm, namesto iz domače Črne, danes pripeljali z Raven.
Ja, mojo hišo so prav tako prizadele poplave. Preselil sem se na Ravne, kjer so mi prijatelji in znanci pomagali, da imam streho nad glavo. Medtem delamo, želimo si, da bi se čim prej pripravili na jesen in zimo, da nas ne preseneti nova ujma. V Črni bi nujno potrebovali tehnično pisarno, tako kot je bila to praksa že iz prejšnjih katastrof. Če se spomnimo Železnikov, Loga pod Mangartom, pa še prej recimo potresa v Bovcu: ljudje dejansko na konkretna vprašanja pričakujejo konkretne odgovore. Taka tehnična pisarna bi rešila marsikatero zagato, poleg tega pa manjka še vedno tudi težka mehanizacija za urejanje strug in druge infrastrukture, kot so mostovi, ceste in tako dalje.

Beremo tudi o številnih donacijah, o zbranem denarju … ali ta pride do vas?
Ja, denar je obljubljen, posamezniki dobivajo manjše vsote denarja. Se pa ljudje sprašujejo, kje je še preostali denar. Še vedno ljudje živijo v negotovosti, kjer so obljube, so tudi pričakovanja. Se pa malo zatika pri tem denarju in nas skrbi, kaj bo, kaj bo prinesla jesen, kaj bo prinesla zima in kako bomo to reševali naprej.

Torej, če sva malo bolj konkretna glede denarja, vi še niste dobili pomoči?
Dobil sem denar od Rdečega križa in Karitasa in nekaj malega od zavarovalnice. Preostalo pa še čakamo.

Kako je organizirana pomoč, se lahko na koga obrnete?
Za zdaj to še vedno rešujejo občine, vsaka posebej skrbi za svoje občane in tudi za lastno infrastrukturo. Čakamo pa res na te tehnične pisarne in na bolj konkretne informacije, ker ljudje še zdaj ne vejo, ali je že pravi čas za sanacijo, da ne bodo prehitro začeli obnavljati svojih hiš. Nekateri so na svojo pest že začeli obnavljati, mogoče pa za to še ni pravi čas in moramo najprej hiše izsušiti.

Kot kaže, bo marsikdo zimo preživel drugje kot doma. Kaj je tisto, kar zdaj najbolj potrebujete?
Občine skrbijo za svoje občane. Namestili so nas v nadomestna stanovanja, tudi po hišah so ljudje ponudili prostor, pomoč. Vsekakor pa moramo začeti sanirati lastne domove in poskrbeti za to, da se bomo počutili domače, varno in da bomo nekje zaživeli normalno življenje ... želimo pač počasi priti v te normalne smernice. Čez dan hodimo v službo, ob popoldnevih obnavljamo hišo in tako gre življenje naprej.

Več v podkastu Ob osmih.