V zadnjem času so nekaj strahu vzbudila poročila o domnevno večjem številu primerov posilstev, med drugim v središču Ljubljane. Storilci naj bi bili tujci. "Res je, da smo v zadnjem času imeli dva primera," je v oddaji Ob osmih dejala sociologinja Jasna Podreka, "ampak ti primeri so v primerjavi z drugimi oblikami nasilja, ki ga zlasti ženske, če govorimo o spolnem nasilju, doživljajo znotraj svojih domov, izvajajo pa ga ljudje, ki jih poznajo, v majhnem številu. Še vedno sem prepričana, da je Slovenija relativno varna država na ulicah."

V povezavi s tem je tudi veliko lažnih novic na družbenih omrežjih. "Ne gre pretirano povzdigovati panike in strahu, saj gre za lažne novice, ki jim ne sledijo niti prijave spolnega nasilja." Po podatkih Generalne policijske uprave je med osumljenci za posilstvo še vedno največ slovenskih državljanov, med državljani tretjih držav pa je največ državljanov Bosne in Hercegovine ter Kosova, ne pa recimo prosilcev za azil iz držav Bližnjega vzhoda.

Največ nasilja doma in med znanci

"Za slovenske ženske kot pribito drži, da je zanje najnevarnejši dom." Storilci so največkrat in v najhujših primerih nekdanji ali aktualni zakonec oziroma intimni partner ali drug družinski član. Število v povezavi s temi kriminalnimi dejanji se res nekoliko povečuje, na policiji pa poudarjajo, da se samo nekaj primerov zgodi na javnih površinah, največ jih je še vedno v okviru različnih povezav med storilci in žrtvijo.

Samo ja pomeni ja

Ali je sprememba zakonodaje prinesla kakšne učinke v odnosu družbe do posilstev in v sodni praksi, še ni mogoče reči. Težava obravnave takih kaznivih dejanj je zelo zakoreninjena. Tudi bojazni, izražene pred spremembo, da se pomikamo v puritansko družbo in "da bodo morali ljudje pred spolnimi odnosi podpisati pogodbo o tem, ali se s spolnim odnosom strinjajo ali ne", so odveč. To samo pomeni, da smo razširili možnosti presojanja in sojenja na tem področju, ker se posilstva ne dogajajo samo v primerih, ko se žrtve lahko upirajo.

Ob tem Jasna Podreka ponovi: "Ravno to je težava, da se večina posilstev zgodi nad ljudmi, ki se med seboj poznajo, ko nekdo izkoristi šibko točko drugega." Glavno sporočilo spremenjenega zakonskega člena je torej, da takih kaznivih dejanj ne smemo presojati z nekimi prepričanji, kako se je to lahko zgodilo, ampak moramo dopustiti možnost presoje vsakega primera posebej, ugotavljati kontekst dogajanja in poskušati ugotoviti, kako se je človek na drugi strani počutil. "Bistvena sprememba pa je, da je zdaj dokazno breme na strani povzročitelja. Kljub temu pa žrtve pogosto povedo, da se po prijavi počutijo tako, kot da so na zatožni klopi."

Naročite se na podkast Ob osmih