Odločitev o postavitvi še ene jedrske elektrarne in energetski prihodnosti Slovenije potrebuje nacionalni konsenz, ki ga bo vlada iskala na posvetovalnem referendumu.

Med glavnimi razlogi za novo jedrsko elektrarno je Leon Cizelj omenil izjemno veliko koncentracijo energije, kar pomeni, da potrebujemo 10-milijonkrat manj materialov kot pri preostalih tehnologijah. "To pozneje pomeni zelo kontrolirano in majhno količino odpadkov. Drugi razlog je, da gre za preverjeno tehnologijo – jedrske elektrarne delujejo že 70 let. In tretjič, statistika pravi, da so daleč najvarnejše in tudi najčistejše glede na proizvedeno energijo od vseh virov, ki jih imamo danes na voljo," je dejal.

Da velika koncentracija energije pomeni toliko večjo nesrečo, ko se ta zgodi, pa je opozoril Jure Vetršek in poudaril še čas. "Če bi jo že danes gradili, še 20 let ne bi uporabljali energije iz te elektrarne. Stroški za jedrsko elektrarno rastejo, ljudje na koncu plačamo več, na drugi strani se obnovljivi viri cenijo. V naših krajih je že danes najcenejša možnost sonce. Ob tem bomo znova zamudili trende, kot smo jih pri Tešu, ko smo vzeli zadnjo generacijo tehnologije v odhajanju," je povedal.

Politikom smo dali mandat

Ni zanemarljiv niti politični vidik jedrske energije; ravno ta vprašanja politiki radi izkoriščajo za svoje namene. "Preveč političnega vpliva pri neposrednem obratovanju jedrskih elektrarn se je v zgodovini izkazalo kot izjemno škodljivo. Černobil je primer, ko je partijski sekretar od operaterjev zahteval poteze, ki si jih ti v tistem sistemu niso upali zavrniti. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da smo mi politikom dali mandat, na vsakih volitvah jim ga dajemo, da o odločenih zadevah odločajo, torej smo jim v tem smislu prepuščeni na milost in nemilost. Dobro je, da se tega zavedamo in da pri naslednjih volitvah razmislimo, da ti ljudje odločajo tudi o naši prihodnosti, kako bomo živeli v prihodnje," razmišlja Cizelj.

Vetršek pravi, da je strah vzbujajoče, kar smo videli pri Tešu, ko se je cena podvojila in kako je izvajalec plačal več kot 200 milijonov evrov kazni. "Ne zato, ker bi bil dobrodelna ustanova, ampak ker je s tem kupil mir." Opozoril je na geopolitični vidik oziroma na to, s katero državo se bomo povezali. "S tistim, od kogar kupimo jedrsko elektrarno, smo neločljivo zvezani za več kot 100 let. Če se poročimo, se lahko ločimo, če kupimo jedrsko elektrarno, pa se neločljivo povežemo. Katera država bo to, ne vem, razumem pa, zakaj je jedrska energija v interesu politike – ker omogoča močno državo," pravi Vetršek.

Nemški scenarij pod sodnim pregledom

Morebitna nova jedrska elektrarna bi pomenila največjo naložbo v zgodovini samostojne Slovenije. A finančni razpon zanjo znaša od 9 do 15 milijard evrov. Nasprotniki opozarjajo, da je to "najdražja neznanka v zgodovini te države". "O ceni veliko vemo, se veliko pogovarjamo, a končne cene ne bo, dokler ne bo podpisana pogodba in elektrarna zgrajena," je dejal Cizelj in dodal, da ne poznamo niti cene alternative, koliko bo stala solarizacija. "Kar vemo o prehodu na obnovljive vire, o politični in ekonomski ceni, je velik eksperiment, ki ga je naredila Nemčija. 20 let je vlagala v obnovljive vire, danes so vodilni na svetu na tem področju," je dejal.

Ob tem je navedel, da je bila cena za to 600 milijard evrov, njihovi izpusti ogljikovega dioksida pa so se komaj kaj zmanjšali, saj so se vmes politično vezali na poceni ruski zemeljski plin in so morali po začetku rusko-ukrajinske vojne znova zagnati premogovne elektrarne. "Zapiranje jedrskih elektrarn, ki je bilo motiv vsega tega, pa se je znašlo na sodišču. Pravkar poteka sodna preiskava. Kot kaže, je stroka govorila, da lahko nadaljujejo z jedrsko energijo, ekipa v ministrstvu pa naj bi podatke ponarejala," razlaga Cizelj.

Z obnovljivimi viri bi večali demokracijo

Ker ne vemo, kakšen reaktor se kupuje, je cena pri nas ocenjena na od 9 do 15 milijard evrov. "A v to niso vključeni stroški financiranja, to je posojilo, poenostavljeno rečeno, koliko bomo dali za obresti. Ko je takšna jedrska elektrarna zgrajena, od 30 do 40 let deluje za vračanje posojil, obstoječa ima tako nizko ceno, ker so posojila vrnjena in se ni zgodila nobena nesreča," je dejal Vetršek. Pri problematiki shranjevanja energije je poudaril omrežje. "Če kombiniramo fotovoltaiko z domačimi baterijami, ni treba krepiti omrežja. Tudi zdaj, če vam zavrnejo soglasje za elektrarno, daste zraven baterije, pa ga dobite. JEK bodo financirale tuje velike banke. Na drugi strani imamo razpršene obnovljive vire v lasti ljudi. S tem večamo demokracijo, ker je več ljudi vključenih v energetski sistem, seveda pa je zadevo bolj kompleksno voditi," razlaga Vetršek.

O napaki v krški jedrski elektrarni lani

Omenil je še lansko puščanje v jedrski elektrarni v Krškem. "Bila je milimetrska luknjica, a je moralo priti sto varilcev. Res nimam zaupanja v vse te sisteme. Precej me je zaskrbelo, da tisto soboto, ko je bil izpust, niso delovali merilci sevanja," je opozoril.

Cizelj pravi, da gre za dogodek, ki ne more vplivati na okolje; to je namreč vidno že iz tega, kako je narejena jedrska elektrarna. "Me pa preseneča, da sevalne naprave niso delovale, to je novo zame, Murphy je povsod," je dodal.

Posebej sta oba strokovnjaka govorila še o varnosti graditve nove jedrske elektrarne na tektonski prelomnici in o prihodnosti jedrskih odpadkov v Sloveniji.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.