Posamezniki se na bojiščih spopadajo s popolnoma novim sovražnikom, to je umetna inteligenca. In ta z lahkoto in brez zadržkov izbira žrtve, čeprav so to otroci. Po svetu trenutno poteka več kot 50 oboroženih spopadov, prizadevanja za mir pa ne obrodijo sadov. "Živimo v času, ko je razprav o miru izjemno malo, malo je mirovnih gibanj, kot smo jih lahko opazili pred desetletji. Še posebej v Ameriki v času vietnamske vojne so bili ljudje na cestah. Danes nam vojna grozi povsod, nevarno je, ker se z umetno inteligenco pozablja na posameznike. Ljudje smo predvsem žrtve, velikokrat algoritma, ki odloči, koliko potencialnih civilistov je lahko ubitih, ko umetna inteligenca meri na določenega sovražnika," je dejala dr. Renata Salecl, ki je zaposlena kot znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.

Pravi, da smo postali družba ignorance, da ljudje postajajo otopeli ob opazovanju grozot. "Slike iz Gaze postajajo stalnost, podobno je z Ukrajino, da ne govorimo o Afriki, kjer potekajo grozljive vojne in o katerih vemo še manj. Včasih ljudje zapremo oči, da tudi mentalno preživimo vse te grozote, a mislim, da se moramo vrniti k boju za mednarodno zakonodajo, da se ta spoštuje," je povedala. Prihodnost prinaša boj za demokracijo. "Tri četrt sveta je ali že obrnjenega v avtoritarno smer ali pa se obrača tja. Premisliti moramo, kako ohraniti demokratične mehanizme in idejo človekovih pravic," je poudarila.

Zastarela zakonodaja ne preprečuje ekonomskega izkoriščanja vesolja

"Danes imamo spremenjeno razmerje moči, številne države skupaj z zasebnimi podjetji se trudijo okupirati zračni prostor s sateliti, tudi vesolje. Družba postaja obsedena s tem, da bi v vesolje prenesli tudi jedrsko orožje, velesile se dogovarjajo o morebitnem rudarjenju v vesolju. Ljudi vse bolj ogroža dogajanje nad nami," pravi Salecl. Poleg vojn, satelitov, letalnikov in umetne inteligence, ki vodi napade iz zraka, ne smemo pozabiti na podnebne spremembe.

Skupina znanstvenikov in umetnikov iz Velike Britanije in Slovenije se je zato pred šestimi leti odločila, da to začne raziskovati. "Ali ni treba razmišljati o novi človekovi pravici, ki bi zaščitila ljudi pred nevarnostmi od zgoraj, ki ne ogrožajo samo fizičnega zdravja, ampak tudi psihično. Zdaj veljavna zakonodaja je zastarela in ne preprečuje ekonomskega izkoriščanja vesolja, dovoljuje znanstvene eksperimente, ne zaščiti dovolj civilistov in ne razmišlja tudi o psiholoških elementih nasilja, travm, ki jih ljudje doživljajo zaradi letalnikov, nevarnosti novih jedrskih vojn in travm, ki jih imajo preživeli iz prejšnjih vojn," razlaga sogovornica.

Spomni na tesnobo, ki se pojavlja ob podnebnih spremembah, ob nadzorovanju vseh možnih satelitov, ki so v rokah zasebnih družb ali te sodelujejo z državo. Opomni še, da se vesolje in zračni prostor polnita, da je tam odlagališče satelitov, ki se ne uporabljajo. "To je nov ekološki problem, ne smemo pozabiti, da je vojna tudi grozljiva ekološka katastrofa, ne le škodljiva za zdravje ljudi," je povedala.

Več prostora psihološkim posledicam

Tudi zato je predlagala novo človekovo pravico, ki bi obravnavala psihološke in fizične grožnje, ki jih ljudje doživljajo od zgoraj – iz zračnega prostora in vesolja. "Ta pravica lahko postavi nove mejnike pri državah. Vesolje ni prostor, kjer človekove pravice ne veljajo, to je podaljšek dogajanja na Zemlji. Mi ne vemo, kaj se bo zgodilo, če pride do atomske vojne v vesolju, imelo bo grozljive posledice tudi za Zemljo," pravi. Proces oblikovanja nove človekove pravice je dolg, traja približno deset let. Z raziskavami, tako Salecl, pa se mogoče vsaj malo premakne. "Mora se, da ohranimo vsaj nekatere od mednarodnih principov, pravil, ki jih imamo."

Če se odpovemo človekovim pravicam, bo nasilja še več

Ko je bil svet leta 1945 v ruševinah, so se narodi poenotili, ustanovili OZN, strpnost in mir sta bila temelja vrednot. Hkrati se zdi, da je ta institucija neki ostanek preteklosti in da smo padli na vsej črti. Po svetu je razglašenih 114 mest glasnikov miru. Jutri bo v Slovenj Gradcu skupščina njihovega mednarodnega združenja."To so simbolne točke, kjer se začne vsaj malo razmišljati o miru. Ponosna sem, da sem Slovenjgradčanka in da je Slovenj Gradec že desetletja glasnik miru, da gosti druga mesta. Prišli bodo tudi delegati z vojnih območij, tudi iz Ukrajine, da premislimo, kaj lahko mesta naredijo pri oživljanju ideje mirovnih gibanj," pravi Salecl.

Ob tem doda, da je pomembno, da ne pozabimo velikih idej, ki so bile povezane z zamislijo, da bodo Združeni narodi organizacija, ki bo glasnica miru. "Vidimo, kako zelo je omejena vloga Združenih narodov, kako težko sprejemajo resolucije, kako zelo so velikokrat ignorirani. Če se odpovemo tistim pravicam, ki smo si jih izborili pred desetletji, in nehamo razmišljati o potencialno novih pravicah, smo odprli vrata do še več nasilja nad civilisti," je poudarila.

Vsak od nas lahko prispeva k izboljšanju razmer. "Ko gremo na volitve, da podpiramo tiste, ki se borijo proti vojnam, da smo angažirani kot posamezniki, da podpremo civilna gibanja, ki se borijo za mir, da pomagamo vsaj občasno s humanitarnimi gestami," meni.

Mednarodna zakonodaja po njenem mnenju ne upošteva dovolj psiholoških mehanizmov. Ljudje se spoprijemajo s posttravmatskim stresom, strahom pred vojnami. Otroka, ki je doživel vojno v Gazi, bo to zaznamovalo za vse življenje.

Več pa v tokratni epizodi Ob osmih.