Kritiziranje sodstva je dopustno in zaželeno. Sodstvo je del oblasti in mora vzeti v zakup kritiziranje svojega dela, je v oddaji Ob osmih dejal novi predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin. "Vendar se je treba zavedati, da je zaupanje javnosti v sodstvo temeljni pogoj za delovanje pravne države. In če nekdo to zaupanje spodkopava s pavšalnimi, žaljivimi, neargumentiranimi napadi, je ogrožena pravna država. Potem se ljudje zatekajo k samopomoči, ker ne zaupajo, da bodo njihove spore rešila nepristranska in neodvisna sodišča. Uveljavi se zakon močnejšega. V taki družbi deprivilegirane družbene skupine ostanejo brez varstva svojih pravic. Lahko rečem, da si ne želim živeti v taki družbi." Rok Čeferin pravi, da se je prav zato treba izogibati izjavam, ki spodkopavajo ustavni položaj sodstva. "Take izjave morda lahko prinesejo kratkoročno politično korist, ampak vsekakor veliko dolgoročno škodo družbi kot celoti," je prepričan Čeferin. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je nedvoumno opredelilo, da je v demokratični družbi dopustno ostro in kritično komentirati ravnanje izvršilne in zakonodajne oblasti, bistveno bolj zadržana pa mora biti javnost pri kritiziranju sodišč in sodstva. "Ker so varuhi pravičnosti in brez zaupanja javnosti ne morejo korektno opravljati svojega dela," na razliko opozarja Čeferin. "Seveda pa kritika postane nedopustna, ko preraste v sovražni govor, vzbujanje sovraštva, nasilja, nestrpnosti do neke družbene skupine."

Ustavno sodišče na meji zmožnega

Ustavni sodniki na svoje mize že nekaj let dobivajo veliko več zadev, kot so jih sposobni kakovostno rešiti. "Lani smo dobili dva tisoč zadev. To pomeni, da bi devet sodnikov moralo rešiti vsak približno 200 zadev na leto, kar je seveda nemogoče. Mi bi hitreje lahko reševali zadeve samo tako, da bi okrnili kakovost svojega dela, v to pa ne moremo privoliti," je odločen Čeferin. Ustavne spremembe bi bile nujne. Predsednik ustavnega sodišča ob tem pravi, da bi bilo treba na upravno sodišče prenesti odločanje o tako imenovanih prostorskih aktih, morali pa bi dobiti pristojnost, da bi ustavno sodišče sámo odločalo o tem, katere zadeve bi vzelo v obravnavo. To bi pomenilo, da bi se osredotočili na tiste zadeve, ki so pomembne z ustavnopravnega vidika. V parlamentarnem postopku je predlog, po katerem bi ustavni sodniki lahko odločali v tako imenovanih precedenčnih primerih. Predlog je na začetku obravnave in ni pričakovati, da bo v tem mandatu sprejet. Čeferin poudarja, da ustavne spremembe ne bodo spremenile obsega dela ustavnih sodnikov. "Mi bomo še vedno polno obremenjeni. Edina razlika bo, da bodo ustavni pritožniki prej prišli do odločbe o svojih zadevah, kot pridejo zdaj, ko smo zasuti z zadevami, ki ne sodijo na ustavno sodišče."

Ni leve in desne skupine ustavnih sodnikov.

Na vprašanje, kakšno je ozračje na ustavnem sodišču, predsednik Rok Čeferin pravi, da spoštljivo komunicirajo med seboj. "Naj v uvodu povem, da odnosi med nami v preteklosti niso bili najboljši. Danes pa mislim, da smo korektni. Sodniki spoštljivo komunicirajo drug z drugim. Seveda včasih dvignemo glas, se tudi sporečemo. Ampak tako je v najrazličnejših razmerjih, nikakor ne tako, kot se poenostavljeno navaja v medijih: neka desna skupina proti neki levi. To, jaz mislim, da ne obstaja." Čeferin pravi, da se sicer res včasih malo grdo pogledajo med seboj, da pa so naslednji dan spet v normalnih odnosih.

V letu 2025 dva nova sodnika

Na ustavnem sodišču vidimo, da politika ob različnih imenovanjih v državnem zboru med seboj meri moči. "To ni nič novega," pravi Čeferin. Dogajalo se je že v preteklosti. Ko bodo prihodnje leto iskali dva nova ustavna sodnika, predsednik ustavnega sodišča pričakuje, da ju bodo izbrali po strokovnih in etičnih merilih, ne pa po ideoloških oziroma političnih.

Pogovor v celoti v novi epizodi oddaje Ob osmih.