Prostovoljstvo ima v Sloveniji močno tradicijo, pravi Tjaša Arko. "Ogromno ljudi se aktivira, marsikdo sploh ne ve, da je prostovoljec, ker je pač del društva in počne nekaj, kar olepša življenje v njegovem kraju." Prostovoljci sicer pomagajo tistim, ki si sami ne morejo. Včasih gre za stvari, ki so za večino popolnoma samoumevne. "Prostovoljci na terenu pogosto naletijo na težjo situacijo, kot jo je pričakovala organizacija, ki jih je napotila tja. Med njimi in uporabniki se stke neka vez, ljudje se bolj odprejo in povedo več. Tako se tudi pri prostovoljcih pogosto pojavi občutek nemoči," pripoveduje Tjaša Arko.

Veliko ljudi razmišlja o tem, da bi jim vključitev v prostovoljstvo vzela veliko časa. "Ni nujno," pravi Arkova. Zdaj, ob koncu leta, ko dajemo nekakšne zaobljube, bi lahko vsak pri sebi premislil, da bi del svojega časa v prihodnje namenil tudi prostovoljstvu. "Najbolj iskana je na primer učna pomoč otrokom, ki doma nimajo dovolj podpore ali denarja za inštrukcije, ali pa druženje s starejšimi, ki so osamljeni. Za tako obliko prostovoljstva bi bili dovolj dve uri na teden na primer. Ta čas si lahko vzame marsikdo, ki si to želi."

Popoplavna pomoč

Po katastrofalnih avgustovskih poplavah so se aktivirali številni prostovoljci. "Odziv je bil zelo dober. Seveda je bilo tudi nekaj napak. A zgodilo se je zelo hitro, težko bi se vnaprej pripravili na kaj takega," pravi Arkova. Lekcija za naprej je več sodelovanja med različnimi prostovoljskimi organizacijami, ki gredo na teren. Gasilci, Karitas, Rdeči križ, te organizacije so odlično organizirane in pripravljene. V naravnih nesrečah, kot so bile poplave, pa se vključijo tudi spontani prostovoljci. "Vzbudi se veliko empatije, vsi želijo pomagati. Ampak zadeve je treba organizirati. Ne nazadnje, če imaš sam zdravstvene težave, boš težko pomagal drugim. V resnici si lahko ovira. Zato mora biti med različnimi prostovoljskimi organizacijami v takih primerih veliko sodelovanja." Stiske ljudi so tudi nekaj mesecev po poplavah še vedno velike, pravi Arkova. Iščemo prostovoljce za psihosocialno podporo, tudi fizično pomoč. Na primer mlada družina, ki se je morala preseliti v turistični objekt z dvema majhnima otrokoma, potrebuje pomoč pri varstvu otrok za čas popolnoma običajnih vsakodnevnih opravkov: nakupov v trgovini, pranjem perila … Ker so se preselili, namreč nimajo več v bližini svojcev, ki bi jim lahko pomagali.

Veseli december

Začel se je praznični december. Za večino je to mesec, poln veselja in obilja, srečnih družin za mizami, ki se šibijo pod težo dobrot. Prazniki pa za vse seveda niso taki, zaradi osamljenosti in različnih stisk so lahko izjemno težko obdobje. Prostovoljske organizacije ponujajo vrsto dejavnosti, v katere se lahko ljudje dnevno vključijo. Posebej to velja za mlade in starejše. Informacije o tem je mogoče dobiti tudi na naslovu prostovoljstvo.org, sicer pa pri lokalnih društvih in organizacijah, tudi na ZPMS, Rdečem križu, Karitas.

Več v tokratni epizodi Ob osmih.