"Z obiskom zelo hitro okrevamo po covidu, hitreje, kot sem domnevala, da bomo. Zanimanje za prireditve je res veliko. In to prav za vse, tako za resno glasbo kot za ples in film, pa tudi kulturno vzgojo. Glede tega res ne moremo biti žalostni. Obisk se približuje tistemu leta 2019."

Posledice covida pa se poznajo drugje, zlasti na kadrovskem področju. "Podobno kot v turizmu se je v dveh covidnih letih veliko ljudi odločilo, da bodo zapustili javne kulturne zavode. To velja predvsem za tehnični kader," je v tokratni epizodi oddaje Ob osmih dejala direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani Uršula Cetinski.

Leto 2023 je bilo Ravnikarjevo in Tavčarjevo leto

Takšna zaznamovanja so zagotovo pomembna in imajo tudi učinke, pravi Uršula Cetinski in spomni na leto 2018 in 100. obletnico smrti Ivana Cankarja. "Takrat smo v Cankarjevem domu pripravili izjemno razstavo Ivan Cankar in Evropa. Povezali smo se z Mestnim muzejem v Ljubljani, tudi številni drugi po Sloveniji so opozarjali na Cankarja in njegov pomen za sodobnost. Lahko smo izmerili tudi učinek, ker so časopisi leto pozneje začeli objavljati podatke o tem, koliko več Cankarjevih del je bilo izposojenih v knjižnicah. Rezultati so bili res neverjetni. Podobno se nam je zgodilo, ko smo v Cankarjevem domu imeli razstavo o Nikoli Tesli. Bila je izmeno obiskana in tudi takrat so nas knjigarne obveščale, da se je zanimanje kupcev za knjige o Tesli izjemno povečalo."

Kulturne prireditve niso za vse enako dostopne

"Zagotovo v Sloveniji nimamo vsi enakega dostopa do kulture," meni Uršula Cetinski. Dostopnost je odvisna od različnih dejavnikov, socialnega položaja, od tega, kje živiš. "Zagotovo so v prednosti urbana središča." Za kulturo je ključna tudi šola. "Za vse osnovnošolce bi morali zagotoviti finance za vstopnice in prevoz na kulturne prireditve. V šolah so velikokrat problem že sama sredstva, ki naj bi jih starši prispevali za vožnjo do Ljubljane za obisk kulturne prireditve."

Na RTV-ju kultura v dobri kondiciji

Pomembno je, da je kultura postala del osrednjega programa po TV Dnevniku, ker je zagotovo bolj gledana kot v poznejših terminih. "Zelo pomembno se mi zdi, da v okviru bogatih programov na Radiu in Televiziji Slovenija kultura ne obstane kot nekaj, kar je zgolj za peščico ljudi, da se ne getoizira. Da je čim več predvajanih tem v osrednjih terminih, ki so tudi najbolj poslušani in gledani. Lahko bi rekla, da je bila letos kultura na RTV Slovenija v zelo dobri kondiciji. Upam, da bo še naprej tako."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.