Kolesarska dirka po Sloveniji je dobra iztočnica za premislek o popularizaciji kolesarstva pri nas, ki ji cestna infrastruktura za zdaj ne sledi. Slovenija je sicer dobila nov strateški načrt za razvoj kolesarstva. V preteklih štirih letih smo z 200-milijonskim vložkom dobili 500 novih kolesarskih poti. Kot je za oddajo Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija povedal nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Seklačič z ministrstva za okolje, pa potrebujemo celovit strateški načrt za prihodnost.

"Strateški cilj je predvsem povečati uporabo koles za dnevne poti, povečati število kilometrov, ki jih opravimo s kolesom. Zdaj jih imamo 250 milijonov na letni ravni. Če to podvojimo do leta 2030, do katerega meri ta strateški načrt, to pomeni pol milijarde poti, opravljenih s kolesom. To prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov iz prometa, zmanjševanju zastojev na cestah. Vsak kolesar prispeva k temu, da je manj avtomobilov na cesti. Imamo pa še en vidik: fizična dejavnost spodbuja tvorjenje hormonov sreče."

V Sloveniji je delež poti, ki jih opravimo s kolesom, 5,3-odstoten (SURS 2021), s tem da je najbolj v vzponu prostočasno kolesarjenje. "To je 'bum' zaradi uspehov naših profesionalnih kolesarjev. Naš cilj v strategiji je, da povečamo splošno številko na osem odstotkov, v mestih pa na 12 odstotkov. Zdaj je 7,9 za vsa mesta in naselja v Sloveniji. Želja je, da se vsi ti odstotki preselijo iz avtomobilov."

Pri snovanju strateškega načrta, ki gre zdaj v medresorsko usklajevanje, je dve leti sodelovalo približno 50 udeležencev: od predstavnikov državnih resorjev do občin, gospodarstva, turizma in nevladnikov. "Namen je bil dokument že predhodno uskladiti z deležniki s terena. Izziv je bil, da nismo imeli podatkov o kolesarski infrastrukturi, zato je to prva naloga. Cilj je tudi izboljšanje zakonodaje, ki opredeljuje projektiranje kolesarskih poti. Nismo pa se pogovarjali le o prioritetah za grajenje, ampak tudi o mehkih ukrepih, s katerimi spodbujamo kolesarjenje na delo ali v šolo, in o ukrepih za organiziranje kolesarjenja."

Osnovna zamisel je, da bi lahko tudi iz bližnjih krajev prikolesarili do delovnih mest v središčih, recimo iz Kamnika, Vrhnike in Grosupljega do Ljubljane – to razdaljo v toplejših mesecih s kolesom do službe premaguje tudi Steklačič. "Je pa prednost, ki jo imamo, da imamo na ministrstvu prho, saj si po taki poti popolnoma preznojen. Treba je opremiti končne cilje, da bi ljudje, recimo, tudi po 20 kilometrov kolesarili v službo brez težav: to so varne kolesarnice, garderobe in prhe."

Za daljše poti pa bi morala biti infrastruktura organizirana tako, da uporabnik s kolesom brez težav doseže železniško postajo, tam varno pusti kolo in se usede na dovolj hiter vlak do cilja. To so cilji na področju ministrstva za infrastrukturo.

Kaj pa varnost cest?
"Zelo povedna je bila ameriška študija, ki je pokazala, da odstotek ljudi kolesari ne glede na to, kakšna je infrastruktura. Še 7 odstotkov jih kolesari, če je infrastruktura delno urejena. Potem pa imamo potencial 60 odstotkov ljudi, ki bi kolesarili, če bi imeli infrastrukturo. Standardi v Sloveniji so zdaj preslabi, da bi izkoristili ta potencial."

Steklačič tu našteva ranljive skupine: starejše, invalide in druge, za katere bi bilo treba razširiti površine. Posebna skupina pa so tudi 'specialkarji' oziroma hitri kolesarji na dirkalnih kolesih: "Naše kolesarske steze so projektirane za najvišjo hitrost 25 km/h, za hitrejšo vožnjo je preveč ovir, ostrih ovinkov. Avstrijci so takim kolesarjem dovolili, da kolesarijo po cestah."

Več v tokratni epizodi Ob osmih z Metko Pirc. Naročite se na podkast.