Državni zbor bo popoldne Valentino Prevolnik Rupel predvidoma potrdil na čelo ministrstva za zdravje. Nekdanja državna sekretarka bo tako nasledila Danijela Bešiča Loredana, ki je julija odstopil, in postala že 23. ministrica. O tem, zakaj se je v naši državi zamenjalo že toliko ministrov za zdravje in zakaj nikomur ni uspelo izpeljati reforme ter, konec koncev, kaj sploh to pomeni "reforma", smo se v oddaji Ob osmih na Prvem programu našega radia pogovarjali z nekdanjim ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem, ki je od septembra tudi član strateškega sveta za zdravstvo.

Kot pravi Poklukar, je reševanje razmer v slovenskem zdravstvu ena najtežjih nalog pri vodenju države. Med prednostmi Valentine Prevolnik Rupel poudarja dejstvo, da je bila doslej državna sekretarka in probleme zdravstva zagotovo pozna, a te na položaj ministra, kot pravi, nihče ne more pripraviti: "Sam položaj je nepredstavljiv, nihče ti ne more opisati življenja ministra za zdravje ali direktorja Univerzitetnega kliničnega centra, dokler tega ne izkusiš sam." Pomembno je, da okrog sebe zbere dobro, številčno in strokovno podkovano ekipo, minus pri vsem skupaj pa je zagotovo prihod sredi mandata, saj to pomeni leto in pol manj časa za dosego ciljev. Te je Prevolnik Rupel postavila pravilno, dodaja: "Pomembno je, da je poudarila, da bo delala po korakih. Ne gre pričakovati za Slovence tako želene reforme, vsaka nepremišljena poteza namreč lahko naš občutljivi zdravstveni sistem zamaje in spravi v še težji položaj. Ravno evolucijske spremembe našega zdravstva, torej spremembe korak za korakom na posameznih delih, lahko kot mozaik na koncu sestavijo zgodbo, ki si je vsi tako želimo, torej reformo. Premišljeno in počasi moramo sestavljati mozaik, da bomo na koncu imeli to, česar si vsi želimo: javno, vsem dostopno zdravstvo."

Interesne skupine oziroma lobiji
Kot pravi Poklukar, je najpomembnejša lastnost dobrega ministra sposobnost dialoga na najvišji ravni. Tudi če ima ob sebi odlično ekipo, lahko preboj po 30 letih kopičenja težav v zdravstvu doseže le skupaj z interesnimi skupinami. "Pri tem ne mislim samo dobaviteljev in gradbenikov, ampak tudi medicinske sestre, zdravnike, ZZZS, zasebnike, sindikate itd. Ko poskusiš uresničiti spremembo, se namreč dotakneš prav vsakega v tem sistemu ... Tudi interesne skupine morajo preiti od besed k dejanjem. V Sloveniji imamo vedno dva milijona reševalcev zdravstvenega sistema ali epidemije. Vsi vemo, kaj potrebujemo, na koncu pa je pomembno podpreti tistega, ki je odgovoren za spremembe. Ta pa mora priti s strateškimi rešitvami in z ustrezno komunikacijo." Sam, kot pravi, v svojem mandatu ni doživljal takih pritiskov, da bi moral odstopiti. "Če imamo pred seboj integriteto, ki mora biti temelj ministra, ne sme biti težava nobena interesna skupina."

Sicer pa si bo treba naliti čistega vina tudi glede plač v javnem zdravstvu, pravi Poklukar. "Negovalka ne more biti tako ponižujoče plačana, kot je zdaj, in brez tega zavedanja žal ne moremo pričakovati pomembnih sprememb. Cokla, ki jo vlečemo s seboj, je tudi uravnilovka v javnem sistemu plač. Žal tako ne gre, direktorji bolnišnic in zdravstvenih domov potrebujejo sodobna menedžerska orodja za ustrezno upravljanje. Sicer ne gre pričakovati, da bodo vedno znova nosili samo še odgovornost. Iz tega istega razloga danes že težko dobimo tako ministra kot tudi direktorja."

Več v podkastu Ob osmih.