Osem svetnikov je zahtevo za sklic 5. izredne seje DS-ja utemeljilo z domnevno škodljivostjo sprejetega zakona s tremi točkami. Najprej jih moti izraz izbrisani, saj se ta uporablja predvsem za baltske države, kjer so po razpadu Sovjetske zveze "dejansko izbrisali" številne Ruse in jim niso omogočili ureditve statusa in državljanstva. Pri nas pa so upravne enote večinoma naredile vse, kar so mogle, trdi skupina osmih svetnikov.

Po njihovem mnenju je sprejeta različica zakona visoko obremenilna za državni proračun, kar je v teh razmerah sporno. Prvotno je bilo namreč za odškodnine namenjenih 75 milijonov evrov, nato 130 milijonov, po nekaterih ocenah pa se številka lahko povzpne do pol milijarde ali več.

Sprejeti zakon tudi "neutemeljeno širi" krog upravičencev, trdijo predlagatelji. Krivice je treba popraviti tistim, ki so jim bile dejansko storjene, če je mogoče, prek postopka individualne obravnave, zakon pa še splošno in pavšalno širi krog.

Spomnili so še na besede nekaterih vpletenih, izrečene v času nekdanje vlade Boruta Pahorja. Takrat je vodja SD-jevih poslancev Miran Potrč dejal, da izdajanje odločb nima nobene povezave s tem, da bi bila na tej podlagi sploh mogoča odškodnina, predsednik DZ-ja Pavel Gantar pa je zatrdil: "Ne, odškodnin ne bo." Navedli so še takratno notranjo ministrico Katarino Kresal: "Z ureditvijo statusa izbrisanim ne bomo podeljevali državljanstev in jim ne bomo podeljevali odškodnin."

Veto predlaga osem podpisanih svetnikov: Dušan Strnad, Miloš Pohole, Mirko Kozelj, Bojan Kekec, Janko Požežnik, Franc Golob, Branko Šumenjak in Milan Ozimič, vsi člani interesne skupine lokalnih interesov. 40 članov državnega sveta predstavlja interesne skupine družbe.

Če bo DS izglasoval odložilni veto, bo moral DZ o zakonu ponovno glasovati. Za ponovno potrditev bo potrebna absolutna navadna večina, torej večina vseh poslancev (in ne le večina vseh navzočih).

Izbrisani: Zakon je sramota
Predstavniki organizacij izbrisanih so izpostavili, da je sprejeti zakon sramota za pravno državo. Napovedali so ustavno presojo in nove tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.