Publicist Omerza po padcu zakona o varstvu arhivskega gradiva ne vidi več omejitve za vpogled v arhivsko gradivo. Ponovno je obiskal Arhiv RS in oddal prošnjo za vpogled, ni pa znano, kdaj bo arhiv prošnjo obravnaval ter kdaj bo znana odločitev, saj mu z direktorjem arhiva Draganom Matićem ni uspelo govoriti.

Ker stari zakon še velja, lahko vpogled preprečijo le izmišljeni razlogi in zavlačevanje, je po oddaji dejal publicist. Tega ne bi smela preprečiti niti morebitna obravnava prejšnje prošnje za vpogled, saj gre za različni vsebini, je pojasnil. Vpogled bi rad opravil zaradi priprave nove knjige o bombnem atentatu v Velikovcu v dveh točno določenih letih - 1979 in 1980. Informacije želi uporabiti za dodelavo že izdane knjige Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo, ki bo v prevodu izšla še za nemški trg.

"Türk ni bil v poziciji, da bi lahko bil vpleten"
Sova ni navdušena nad morebitnim vpogledom, torej so v gradivu očitno podatki, ki so za nekatere nesprejemljivi, meni Omerza. Dejal je, da če bi on kot raziskovalec naletel na ime ali podatek, ki bi ogrožal nacionalno varnost, ga ne bi izdal. Nikakor pa ne bo skrival netajnih političnih vsebin, je dodal. Na vprašanje prisotnih novinarjev, ali meni, da je bil predsednik države Danilo Türk obveščen o napadu, je Omerza odgovoril: "Mislim, da takrat ni bil v poziciji, da bi lahko bil vpleten."
Za dostop do arhivskega gradiva Službe državne varnosti (SDV) oz. Udbe je zaprosil že pred meseci, ko je pripravljal knjigo o aferi JBTZ in Odboru za varstvo človekovih pravic.

Državljani zavrnili novelo arhivskega zakona
Arhiv Slovenije in Sova, ki imata oba nadzor nad gradivom, mu ob prejšnji oddaji prošnje za vpogled v arhive Udbe dokumentov nista izročila, čeprav zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih določa, da so ti splošno dostopni. Vpogled v dokumente SDV-ja bi po obrazložitvi Sove namreč lahko ogrozil nacionalno varnost in integriteto posameznikov, ki so sodelovali s SDV-jem.

Vlada je na podlagi omenjenih argumentov pripravila tudi novelo arhivskega zakona, o kateri smo državljani odločali na nedavnem referendumu in jo gladko zavrnili, kar pomeni, da je še zmeraj v veljavi obstoječi zakon, po katerem je gradivo splošno dostopno.