Čeprav so v sindikatu pozdravili večino rešitev, ki jih je prinesla jeseni sprejeta novela zakona o osebni asistenci, pa vztrajajo pri kritiki nastajajočega pravilnika – javna razprava o njem se je končala konec lanskega leta. Po njihovi oceni je ta slabša ureditev financiranja družbene skrbi za čim bolj neodvisno in izpolnjujoče življenje upravičencev do osebne asistence.

Zadnji predlog pravilnika, ki je tudi vsakokratna osnova za sklenitev pogodb z izvajalci osebne asistence, po oceni sindikatov nadaljuje trend postopnega odstranjevanja neposrednega sklicevanja financiranja stroškov dela na ureditev v javnem sektorju, najprej z odstranitvijo kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva kot reference, nato pa še z odstranitvijo kolektivne pogodbe za javni sektor.

"S tem se utrjuje od samega začetka zastavljeno potiskanje naše dejavnosti v zasebno, tržno dejavnost, takemu neoliberalnemu pristopu pa sindikat nasprotuje," so zapisali.

Še bolj nesprejemljivo pa se jim zdi, da jim "vse bolj skromne pravice skrbniki in financerji odrejajo kar s podzakonskim aktom, pri tem pa izvajalcem osebne asistence, tj. našim delodajalcem, tudi za stroške dela ob vsakem koraku in skoraj na vsaki točki dosledno režejo vse tanjše rezine".

Dva plačna razreda višje plačno izhodišče, a obenem črtanje dodatkov

Kritični so do predlaganega dviga izhodiščne višine cene ure za dva plačna razreda, a hkrati odreka financiranja številnih dodatkov, na primer za deljen delovni čas, izmensko delo, neenakomerno razporejen delovni čas in posebne obremenitve, znižanja dodatka za nadurno delo in število dni dopusta. Poleg tega so si dovolili z zakonom nepredvideno drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, omejili so višino regresa za letni dopust, še naštevajo.

Prav tako ne morejo "privoliti v sramotno nizko število ur usposabljanja, ki jih pripravljavec določa za poklice v osebni asistenci", še bolj nesprejemljivo pa se jim zdi odrekanje pravice do socialnega dialoga, socialnega partnerstva in soupravljanja.

"V sindikatu pričakujemo še opredelitev zavezujoče vloge delavskega predstavništva pri pripravi internih aktov izvajalcev osebne asistence, pri izboljšanju sistema poročanja izvajanja osebne asistence, pa tudi izboljšanje spremljanja in nadzora spoštovanja delovnopravnih in socialnih standardov ter davčnih obveznosti in vzpostavitev sistema priznavanja bonitet izvajalcem osebne asistence glede na obstoj in rezultate socialnega dialoga oz. delavskega predstavništva," so zapisali.

Pomen in težavnost poklica osebnega asistenta in te dejavnosti bi morala sploh ob skorajšnji uvedbi dolgotrajne oskrbe spodbuditi skrbnejšo in vzdržno ravnanje odgovornih, so še pozvali.