Tudi zato ga po njegovem mnenju velja rešiti na miren in potrpežljiv način. Generalna državna tožilka Barbara Brezigar in pravosodni minister Aleš Zalar imata po njegovem mnenju iste cilje, vidita pa različni poti za dosego teh ciljev. "Če sem lahko koristen v njuni razpravi, sem pripravljen pri tem kot predsednik vlade sodelovati, sicer pa spoštujem neodvisnost položaja generalne državne tožilce in mandat, ki ga ima minister," je dejal Pahor.

V danes objavljenem predhodnem mnenju o Zalarjevih navodilih je Brezigarjeva poudarila, da navodila posegajo v zakon o tožilstvu in spreminjajo državnotožilski red, kar z obveznim navodilom ni dopustno in je zato nezakonito.

Generalna državna tožilka se je tako odzvala na že tretji osnutek obveznih navodil za uporabo državnotožilskega reda. Prepričana je, da je osnutek škodljiv za redno, pravilno in učinkovito delo državnih tožilstev, določbe in njihova razlaga pa so nejasne, dvoumne in zapletene, kar otežuje delo.

Razlage in določbe, ki so v nasprotju same s seboj
Poleg tega je razlaga različnih določb osnutka navodil v nasprotju sama s seboj, saj v enem delu določbe 1. odstavka 77. člena oži, v drugem pa širi določbo 6. ostavka istega člena, je v na spletni strani objavljenem predhodnem mnenju zapisala Barbara Brezigar.

Brezigarjeva pojasnjuje
Po njenem mnenju iz tretjega osnutka obveznih navodil izhaja "odsotnost temeljnega razumevanja sopodpisa in delovanja državnega tožilstva kot samostojnega državnega organa". Opozarja, da odločitev tožilca, ki se odloči za pregon, preizkusi sodišče, odločitev, da pregona ne bo, pa je predmet notranjega nadzora, ki ga izvaja nadrejeni ali višji tožilec.

Prav odklonitev sopodpisa vodje tožilstva ali ugotovitev nadzora višjega tožilca lahko povzroči, da ugotovljeno napako popravi, je prepričana Brezigarjeva. "Povsem jasno pa je, da ga v to ni mogoče prisiliti. Če tožilec vztraja pri odločitvi, je problem mogoče rešiti tudi s prevzemom zadeve po 66. členu zakona o državnem tožilstvu," je generalna tožilka zapisala na koncu.