Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS), konfederacija sindikatov Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), konfederacija sindikatov 90, KNSS-Neodvisnost, Slovenska zveza sindikatov Alternativa in zveza delavskih sindikatov Solidarnost so na vlado naslovili poziv, naj postopek obravnave zakona o delovnih razmerjih, o katerem so na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) razpravljali več kot pol leta, konča v najkrajšem mogočem času in naj predlog pošlje v parlamentarni postopek.

Kot so zapisali, je zakon o delovnih razmerjih za pravice delavcev velikega pomena, saj prinaša nekatere rešitve s področja usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja, z vidika predvidljivosti delovnih pogojev za zaposlene pa je po mnenju sindikatov zlasti pomembno, "da se končno uredi problematika zlorabe opozoril pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, neučinkovito varstvo delavskih predstavnikov, reintegracija delavcev v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da se z vidika zastaralnih rokov za denarne terjatve prekarni delavci postavijo v enakopraven položaj z redno zaposlenimi".

Kot so navedli, se hkrati v zakonu urejajo nekatere nejasnosti in zagotavljajo ustrezne podlage za učinkovitejše delo inšpektorjev za delo. "Gre za rešitve, ki ne nalagajo nobenih novih neposrednih finančnih obveznosti gospodarstvu, močno pa izboljšujejo pravno varnost zaposlenih," so poudarili v omenjenih sindikalnih centralah.

Pojasnili so še, da je bilo na ESS-ju v usklajevanje tega zakona vloženo veliko časa in truda z iskanjem kompromisov, zdaj pa postopek stoji, ker delodajalci ne želijo več sodelovati v ESS-ju. Sindikati so ob tem poudarili, da si želijo nadaljnjega delovanja v Ekonomsko-socialnem svetu – ob spoštovanju pravil in spoštovanju enakopravnosti socialnih partnerjev –, a delodajalci po njihovem mnenju izvajajo blokado, ki ne koristi nobeni strani. "Žal poskus sklica kolegija ESS-ja in seje ESS-ja v ta namen nista bila uspešna, saj delodajalska stran svojo udeležbo pogojuje s predhodnim dogovorom o nadaljnjem delu ESS-ja, kar vidimo predvsem v funkciji blokade zaključka obravnave zakona o delovnih razmerjih na ESS-ju," so zapisali.

"Pogajanja so bila končana na točki, ko je bilo nedvoumno, da iskanje kompromisov ni več mogoče, ker gre za vsebine, o katerih se zaradi nasprotujočih si interesov ne moremo več uskladiti. Zato pričakujemo, da bo vlada nemudoma obravnavala predlog zakona o delovnih razmerjih, ki je bil predmet usklajevanja med socialnimi partnerji, brez naknadno vključenih določb," so še poudarili v sindikalnih združenjih.

Delodajalci: Niti en naš predlog ni vključen

Svoj poziv vladi so objavili tudi predstavniki delodajalcev. Vlado so pozvali, naj v DZ vloži novelo zakona o delovnih razmerjih izključno z rešitvami, vezanimi na prenos evropskih direktiv. Rok za ta prenos je 15. november letos, Sloveniji v primeru nesprejetja grozi kazen.

"Delodajalske organizacije ne nasprotujemo prenosu dveh direktiv EU-ja v zakon o delovnih razmerjih, ne moremo pa privoliti v druge predlagane spremembe, ki niso bile usklajene med vsemi socialnimi partnerji," so zapisali predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Pismo so naslovili tudi na predsednika vlade Roberta Goloba.

Kot so opozorili, predlog novele zakona ni uravnotežen, saj ne upošteva nobenega predloga delodajalcev. Postopek pogajanj so zaznamovale številne kršitve pravil delovanja ESS-ja, predlaganim spremembam pa je nasprotoval tudi največji delodajalec, ministrstvo za javno upravo, so dodali.

Na ministrstvu za delo so v osnutek novele zakona o delovnih razmerjih vgradili več novosti, med njimi zakonsko podlago za prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, pravico do odklopa, pravico do 48-urnega počitka ter omejevanje prekarnosti s podaljšanjem zastaralnega roka za denarne terjatve delavcev v prikritih delovnih razmerjih in z ukrepi na področju agencijskega dela.

Na podlagi evropskih direktiv pa osnutek predvideva pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi – denimo namesto za določen za nedoločen čas.

Časovnica zapleta

Prvi osnutek novele zakona je bil pripravljen konec lanskega leta in konec decembra so se začela pogajanja v okviru ESS-ja. Pol leta pozneje, še vedno neusklajenega, ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslalo v javno obravnavo, na kar so se delodajalci julija odzvali z izstopom iz ESS-ja.

Na ministrstvu so takrat pojasnili, da se s sprejetjem novele zakona mudi zaradi rokov za prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo. Ob tem so zatrjevali, da niso kršili pravil socialnega dialoga, saj da ta lahko poteka, vse dokler ni predlog na vladi oz. v DZ-ju.