Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je prejšnji teden dobila zeleno luč v DZ-ju za poročilo varuha človekovih pravic za leto 2013, je povedala, da so lani v njenem uradu prejeli kar 11.800, letos pa 8.877 klicev na njihovo brezplačno številko. Običajno je 40 klicev dnevno, so pa dnevi, ki so za ljudi hujši, in tedaj se zgodi, da je klicev 70 ali več dnevno, je povedala Nussdorferjeva.

Letos so po njenih besedah obravnavali 2.741 pobud, medtem ko je število prejete pošte že okoli števila 11.000. "Njihovo bistvo je predvsem, kako preživeti trenutek krize, ki traja predolgo, ki ni več trenutek, kako preživeti s socialno podporo 269 evrov, kako ohraniti streho nad glavo, kako se boriti z mlini na veter, kamo sam uspeti v pravnih postopkih ali s pomočjo brezplačne pomoči, zakaj se tako dolgo čaka na odločitve ministrstva za delo, socialne zadeve o pritožbah na odločitve centrov za socialno delo …" je vsebino pobud razkrila varuhinja.

Nussdorferjeva je s svojimi pomočniki predstavila tudi nekaj najbolj skrb vzbujajočih kršitev človekovih pravic do precej nenavadnih, kot so bili "odpustki" za napačno parkiranje v piranski občini ali lažno navajanje osebnih podatkov policistom, zaradi česar je imela težave povsem nedolžna oseba.

Težave zaradi statusa samostojnega podjetnika
Varuh je tako obravnaval več pobud posameznikov, ki niso mogli uveljavljati pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi osebnih stečajev. Dolžniki prispevkov za zdravstveno zavarovanje so namreč upravičeni le do nujnih zdravstvenih storitev, dokler ne poravnajo dolga. Nato pa jim sicer povrnejo stroške, ki jo jih imeli v "dolžniškem" času. Toda pri varuhinji človekovih pravic poudarjajo, da je omenjenih težav vedno več, predvsem na račun naraščajočega števila statusov samostojnega podjetnika, ki imajo premalo posla in posledično dohodkov ter ne zmorejo plačevati prispevkov.

Še večja težava so otroci brez zdravstvenega varstva. Če so zavarovani kot družinski člani in njihovi starši nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, nimajo ustrezno zagotovljenega zdravstvenega varstva. Zdravstvena blagajna sicer opozarja, da se vsi mladoletniki lahko sami zavarujejo oz. je v tem primeru plačnik prispevkov občina. Vendar pri tem ne gre za avtomatizem, temveč morajo te zadeve urediti njihovi starši, na kar bi jih po mnenju varuhinje morali opozarjati tudi zdravniki. Varuhinja pa bo predlagala, da bi bili otroci zakonsko opredeljeni kot samostojna kategorija zavarovancev.

Bolniški dopusti za nazaj
Med številnimi pobudami za presojo kršitve človekovih pravic so se znašle tudi številne odločbe o prekinitvi bolniških dopustov, ki so bile slabo utemeljene, povrhu vsega pa je bilo v njih ob prejemu naveden pretekli datum veljave, zaradi česar bi lahko izgubili službo (pobudnik je 11. junija prejel odločbo, da se sposoben za delo od 7. junija).

Precej dela imajo pri varuhinji človekovih pravic tudi glede urejanje stalnega prebivališča, saj so na stalno bivališče vezani denarne socialne pomoči, zdravstveno zavarovanje, neprofitna stanovanja itd., tako da se tisti z neurejenim statusom srečujejo s številnimi težavami.

Nezadovoljstvo zaradi baznih postaj
Več civilnih iniciativ kot posameznikov pa se je na varuhinjo obrnilo zaradi gradnje digitalnega radijskega sistema (GSMR) na slovenskem železniškem omrežju. Ob tem so ugotovili, da so bili okoliški prebivalci premalo seznanjeni s projektom, prav tako v gradnjo niso bile primerno vključene lokalne skupnosti.