Kot je povedala vodja posvetovalne skupine za odpravo plačnih nesorazmerij na vrhovnem državnem tožilstvu Mirjam Kline, so jim na sestanku napovedali, da usklajevanja glede odprave plačnih nesorazmerij v pravosodju od zdaj ne bodo več potekala ločeno. "Na sestanku nam je bilo povedano, da bodo prihodnja usklajevanja potekala skupaj s sodniki. V prihodnjih dneh pa tožilci dobimo tudi predlog ministrstva za javno upravo za umestitev plač državnih tožilcev v pravosodnem stebru," je povedala po sestanku, ki so se ga med drugim udeležili člani posvetovalne skupine tožilcev, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik ter predstavnica ministrstva za pravosodje.

Kaj vsebuje predlog ministrstva, Kline še ne ve, poudarja pa, da tožilci vztrajajo, da jih vlada pri obravnavi plačnih nesorazmerij obravnava enako kot sodnike. Na sestanku so zato med drugim opozorili tudi na 49. člen zakona o državnem tožilstvu, ki določa, da se plača državnega tožilca določi po enakih osnovah, z enakimi dodatki in na enak način kot plača sodnika ustreznega naziva in položaja, je poudarila.

Ni znano, kako se bo vlada lotila te problematike

Na sestanku je bilo sicer napovedano tudi, da se bodo plačna nesorazmerja v pravosodju začela odpravljati že s 1. januarjem 2024. "Na kakšen način se bo vlada tega lotila, pa še ne vemo. Kot je bilo razumeti iz medijev, naj bi se odprava plačnih nesorazmerij pri funkcionarjih začela leta 2027, kar je za nas nesprejemljivo," je dodala Kline.

Svoj predlog za ureditev plačnih nesorazmerij imajo sicer tudi tožilci. Tako naj bi bile po njihovem predlogu primerljive plače predsednika vrhovnega sodišča, generalnega državnega tožilca in predsednika vlade. V nadaljevanju pa naj bi bile primerljive tudi plače vrhovnih sodnikov, vrhovnih državnih tožilcev in ministrov in tako po plačni lestvici navzdol. Tožilci pa predlagajo tudi ponovno uvedbo dodatka na nezdružljivost funkcij. "Ministrstvo je razumelo, kaj ta dodatek pomeni. O višini dodatka pa se bomo še usklajevali," je poudarila.

Sodniki glede ureditve plačnega položaja zbližali stališča z ministrico

Vodja posvetovalne skupine za izboljšanje položaja sodnikov, ki je sestavljena iz predstavnikov Slovenskega sodniškega društva, Sodnega sveta in predstavnikov sodišč, Andrej Ekart pa je po sestanku navedel, da so sodniki na pogovorih glede sistemske ureditve plačnega položaja sodnikov z ministrico Ajanović Hovnik zbližali stališča glede uvrstitve sodnikov v nove plačne razrede in glede dodatkov.

"Vendar pa še obstajajo razhajanja, za katera ocenjujemo, da niso nepremostljiva in ki bodo predmet nadaljnjih pogovorov. Na osnovi današnjih usklajevanj bo ministrstvo za javno upravo pripravilo nov predlog ureditve plačnega položaja sodnikov, ki ga bomo po prejemu preučili," je Ekar zapisal v sporočilu za javnost, ki so ga posredovali s Slovenskega sodniškega društva.

Kot je dodal, sta se strani dogovorili tudi, da bosta sledili časovnici, po kateri se zakonske spremembe, ki se nanašajo na sodnike, pripravijo za vložitev v zakonodajni postopek do 30. junija. Naslednji sestanek med predstavniki izvršilne in sodne oblasti bo naslednji teden.

Plačni položaj sodnikov na ustavnem sodišču

Na sodniški strani so bili sicer po prelomljeni januarski obljubi predsednika vlade Roberta Goloba o 600 evrov začasnega dodatka za vse sodnike pred srečanjem previdni, a optimistični, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar. Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevič je dejal, da se kaže izhod iz te zagate.

Neuradno sodniki pričakujejo, da bo med najvišjo in najnižjo plačo sodnika največ 17 plačnih razredov razlike. Najbolj naj bi popravili plače sodnikov začetnikov in zmanjšali razkorak med najslabše plačanim sodnikom in najslabše plačanim poslancem, ki je zdaj povprečno osem plačnih razredov. Spet naj bi dobili dodatek na nezdružljivost.

Predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat in predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočevič sta že pred časom opozorila, da ne pričakujejo, da se bodo sodniške plače rešile šele leta 2027. "Sodniki nikakor nismo pripravljeni čakati na leto 2027. Že leto 2024 se zdi precej oddaljeno," je poudarila Bergant Rakočevič.

Tudi zato, ker so prepričani, da je trenutno plačni položaj sodnikov v neskladju z ustavo, o čemer odloča ustavno sodišče. Tožilci so že dobili vrnjen del plače, ki jim je bila – kot je ugotovilo ustavno sodišče – v nasprotju z ustavo začasno znižana med epidemijo covida.