Kriza v Sloveniji je vsesplošna - brezposelnost se je v štirih letih povečala za polovico, ljudje ne zaupajo izvoljenim predstavnikom, vse manj je tudi medsebojnega zaupanja. Kako to preseči, so razmišljali Dušan Plut, Igor Pribac, Manca Košir, Matjaž Hanžek, Igor Koršič, Renata Karba in Janez Malačič na okrogli mizi, ki jo je organizirala Trajnostna akademija društva Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije.

"Smo v situaciji konflikta kot v francoski revoluciji, ko se je zgodil konflikt s tistimi, ki so se bali izgubiti moč in niso niti vedeli, v kakšnem svetu dejansko živijo, ter so še naprej gradili megalomanske stavbe. Podobno zdaj lačnim otrokom ponujajo golobe in obisk Karitasa," je opozoril Matjaž Hanžek.

Razkorak med politično elito in državljani je prevelik, odmikamo pa se tudi od bistva socialne države. Zato Hanžek izpostavlja, da ni le finančni kapital edini, ki je kaj vreden. "Tekmovanje v materialnem bogastvu vodi v propad, izključuje ljudi, ki ne zmorejo, uničuje okolje."

Prehod v drugačno družbo
Dušan Plut iz tega vidi rešitev - postopen prehod v demokratični ekološki socializem. "Slovenija je tukaj v prednostnem položaju. Tega prehoda bi se lahko lotili že z nekaj projekti – povečanje prehranske samooskrbe, energetska prenova zgradb, več obnovljivih virov energije. S tem bi lahko prepolovili brezposelnost," je povedal.

A do politike je s konkretnimi predlogi težko priti. "Že tretji vladi pošiljamo predloge v sklopu zelenega razvojnega preboja, ki bi jih vključili v strategijo razvoja za leta od 2014 do 2020," pove Renata Karba. Čeprav se je pod njihovo pobudo podpisalo že več tisoč ljudi, podpirajo jo posamezne lokalne skupnosti, organizacije, dober odziv so dobili celo iz Evropske unije, a slovenskih odločevalcev to ne zanima.

"Političnim odločevalcem – ne glede na barvo – strašno ustreza stanje brez vizije, ki bi jo dosegli s konsenzom, stanje brez strategije, obstanek v motnih vodah, kjer se da ribariti netransparentno. Zato je ključno aktivno državljanstvo. Politika bo ravnala v skladu z odzivom, ki ga bo dobila iz družbe. Vsak, ki je neaktiven, implicitno dopušča to, kar se nam zdaj dogaja," je prepričana Renata Karba.

Kaj bo prišlo iz protestniškega gibanja?
Tudi Igor Koršič stavi na angažiranje ljudi in upa, da bo politično zorenje, ki se je začelo s protestniškim gibanjem v zadnjih mesecih, nadaljevalo. "Smisel našega bivanja je, da naredimo takšno družbo, v kateri bomo lahko vsi dostojanstveno živeli," je ob tem poudarila Manca Košir, podobne zahteve pa je bilo večkrat slišati tudi med vstajniki na ulicah.

A po mnenju Igorja Pribca rešitev ni v popularni zahtevi, da se je treba znebiti vseh politikov. "Strinjam se, da so lahko določeni politiki in določene politike zavrženi, a politika kot tip delovanja nima alternative, je ozko grlo, skozi katerega se morajo oblikovati javne odločitve," je izpostavil. Po njegovem mnenju tako potrebujemo predvsem kulturo različnih mnenj, možnost argumentiranega soočanja različnih pogledov na enake težave in kresanje raznovrstnih mnenj.