DZ je predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obravnaval po skrajšanem postopku. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je predlog novele označila kot pomemben korak pri zmanjševanju tveganja revščine med upokojenci.

Po predlogu bo ob polnih upokojitvenih pogojih zagotovljena najnižja pokojnina v znesku 500 evrov, je povedala in dodala, da predlog ne posega v temeljna načela pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Starostnih upokojencev je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije približno 440.000. Prejemnikov starostnih pokojnin s pokojnino do 500 evrov je bilo februarja skupno približno 98.200.

Namen predloga je namreč zagotoviti najnižjo starostno ali invalidsko pokojnino za tiste, ki so izpolnili polne pogoje za upokojitev. Višina pokojnine mora biti vsaj tako visoka, da upokojencem ne bo treba zaprositi za varstveni dodatek, je dejala. Takšna najnižja pokojnina se bo po njenih besedah zagotavljala več kot 45.200 ljudem.

Velika podpora predlogu
Vse poslanske skupine so v predstavitvi svojih stališč izrazile podporo predlogu. Saša Tabaković iz SMC-ja je povedal, da predlog upošteva, da so bili v različnih obdobjih različni polni pogoji za upokojitev. Julijana Bizjak Mlakar iz DeSUS-a je opozorila, da bo novela ublažila stisko tistih, ki so se redno starostno upokojili. V SD-ju pa so poudarili, da predlog ne velja za tiste, ki so se upokojili predčasno. "Ti so namreč vedeli, da bo njihova pokojnina nižja," je dejala Marija Bačič.

V SDS-u so sicer opozorili, da bi si dvig pokojnine zaslužili vsi upokojenci s pokojnino pod 500 evrov. Alenka Bratušek (NP) pa je v imenu svoje poslanske skupine opozorila, da so prenizke pokojnine posledica prenizkih plač.

Dopolnila ZL-ja brez podpore
Tudi po mnenju ZL-ja je 500 evrov "absolutno" prenizek znesek. Zato so pripravili dopolnilo, s katerim bi med drugim povečali minimalno odmerno osnovo za predčasno pokojnino s 26 na 40 odstotkov. Znašala bi 310 evrov, medtem ko zdaj znaša 201 evro, je dejal Miha Kordiš iz ZL-ja. S takim ukrepom bi se po mnenju ZL-ja povečala tudi zajamčena pokojnina za predčasno upokojene ljudi, ki imajo najnižje pokojnine.

Poslanci državnega zbora pa predlaganih dopolnil niso potrdili. Vlada je namreč opozorila, da je namen novele zagotoviti najnižjo pokojnino tistim, ki so dopolnili pokojninsko dobo in prejemajo manj kot 500 evrov pokojnine. Z novelo pa so želeli tudi čim manj posegati v pokojninski sistem, kar bi se zgodilo, če bi sprejeli dopolnila ZL-ja.

V NSi-ju so poleg podpore predlogu dodali tudi kritiko na račun pokojninskega sistema. V NSi-ju po besedah Ive Dimic pripravljajo pokojninsko reformo, ki bo "pravična do vseh državljanov". Predstavili jo bodo po prvomajskih praznikih, je napovedal Matej Tonin.

Zelena luč za državno odvetništvo
Državni zbor je z 52 glasovi za in 19 glasovi proti potrdil predlog zakona o državnem odvetništvu. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je ob tem poudaril, da se z zakonom ustanavlja državno odvetništvo kot samostojen organ s svojo odgovornostjo, fleksibilnostjo in transparentnostjo. Ob tem je Klemenčič dejal, da država danes "nima ne dobrih pravobranilcev ne dobrih odvetnikov". "Ima pa dobre posameznike, ki delujejo v okviru državnega pravobranilstva."

"Premoženjske interese države zastopajo kvazifunkcionarji, ki so zdaj strokovno v celoti vezani na usmeritve vlade, posameznih ministrov in celo posameznih javnih uslužbencev. Na funkcijo so imenovani za določen čas, neposredno od vlade, velikokrat politično na udobno delovno mesto v 55. plačnem razredu. Imajo osemletni mandat kot višji sodniki. Sistem ne pozna kariernega napredovanja, ima veliko lažne solidarnosti. Opravičuje in skuša prikriti slabo zastopanje o zadevah," je dejal Klemenčič in ob tem izpostavil primera Tovarne sladkorja Ormož in Infohit, "kjer se je založila dokumentacija in je bila izdana zamudna sodba v višini več kot treh milijonov evrov".

Potrjen tudi predlog zakona o sodnem svetu
Državni zbor je z 48 glasovi za in 23 glasovi proti potrdil tudi predlog zakona o sodnem svetu. Pravosodni minister Klemenčič je ob tem dejal, da je Slovenija prvič dobila samostojen predpis, ki sistemsko ureja položaj, pristojnosti in vlogo sodnega sveta, ki je, tako Klemenčič, ključen sodni kadrovik.

Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je ministru očital, da je zakon le zlepljenka delov različnih zakonov, Klemenčič pa je dejal, da zakon prinaša tudi pomembne novosti, kot je ureditev disciplinskih postopkov zoper sodnike. V SDS-u so bili kritični tudi do tega, da seje sodnega sveta niso javne, motil pa jih je tudi izbirni postopek, po katerem bo moral predsednik republike za pet članov sveta imenovati deset kandidatov.

Sprejet predlog zakona o vajeništvu
Državni zbor je z 52 glasovi za in 16 proti sprejel predlog zakona o vajeništvu, ki ga je vlada pripravila z namenom približati poklicno izobraževanje mladih potrebam delodajalcev ter izobraževalni sistem tesneje povezati z obrtjo in gospodarstvom. Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je ob tem dejala, da bo dijakom vajencem zagotovljeno socialno varstvo, pripadla pa jim bo tudi nagrada.

Predlog zakona je naletel na podporo koalicije, proti noveli so se izrekli v opoziciji. Izrazito odklonilni do predloga zakona so bili v SDS-u in ZL-ja. Ta je tudi vztrajal z dopolnili, a neuspešno. Predlogu pa se zaradi nasprotovanja delodajalcev napoveduje tudi veto v državnem svetu, o čemer bodo svetniki glasovali že v sredo.

Soglasna podpora preprečevanju omejevanja konkurence
Poslanci so soglasno z 71 glasovi sprejeli novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki skladno z evropsko direktivo veljavno zakonodajo dopolnjuje z nekaterimi pravili za odškodninske zahtevke zaradi kršitev konkurenčnega prava. Novela bo med drugim oškodovancem olajšala dostop do podatkov in podaljšala zastaralni rok za odškodninske tožbe, in sicer je predlagan subjektivni petletni rok in absolutni desetletni rok.

Novela zakona o kazenskem postopku v nadaljnjo obravnavo
Po splošni razpravi so poslanci danes z 48 glasovi za in 16 proti sklenili, da je novela zakona o kazenskem postopku primerna za nadaljnjo obravnavno. Novela prinaša pomembne spremembe in novosti, ki bistveno spreminjajo pravni položaj in pravno varnost oškodovancev v vseh fazah kazenskega postopka, je dejal državni sekretar Darko Stare. Med drugim bo tudi okrepila pravice žrtev v kazenskem postopku.

Splošno razpravo o vladnem predlogu novele je DZ danes opravil na zahtevo 52 poslancev. Večina razpravljavcev je imela pomisleke predvsem glede rahljanja sodne preiskave in pridobivanja podatkov telefonskih številk. Stare je ob tem opomnil na številna priporočila različnih parlamentarnih delovnih teles, ki so jih upoštevali pri pripravi novele.