Poslanci so na zadnji dan redne seje obravnavali tudi letno poročilo varuha človekovih pravic za lani in novele zakonov o dostopu do informacij javnega značaja, o organiziranosti in delu v policiji ter o izvajanju kazenskih sankcij. Foto: DZ/Matija Sušnik
Poslanci so na zadnji dan redne seje obravnavali tudi letno poročilo varuha človekovih pravic za lani in novele zakonov o dostopu do informacij javnega značaja, o organiziranosti in delu v policiji ter o izvajanju kazenskih sankcij. Foto: DZ/Matija Sušnik

Glasovnice je prevzelo 82 poslank in poslancev. 53 jih je podprlo imenovanje Neže Kogovšek Šalamon, 28 jih je bilo proti, ena glasovnica je bila neveljavna.

Novoizvoljena ustavna sodnica je pred DZ že prisegla. Foto: BoBo/Borut Živulović
Novoizvoljena ustavna sodnica je pred DZ že prisegla. Foto: BoBo/Borut Živulović

Kogovšek Šalamon se je po izvolitvi poslancem zahvalila za izkazano zaupanje in odgovornost, ki so ji jo podelili. "Pri delu na ustavnem sodišču si bom prizadevala za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za spoštovanje in varovanje temeljnih ustavnih načel, predvsem načela delitve oblasti in zaupanja v pravo," je poudarila.

Državnemu zboru je kandidatko za ustavno sodnico predlagal predsednik republike Borut Pahor. Trenutno je zaposlena pri Zagovorniku načela enakosti, prej pa je več let delovala v Mirovnem inštitutu. Z imenovanjem se je na seji prejšnji četrtek strinjala tudi mandatno-volilna komisija.
Kogovšek Šalamon bo tako zamenjala Marijana Pavčnika, ki je sredi maja podal zahtevo po predčasni razrešitvi s funkcije ustavnega sodnika. Pavčnik bo funkcijo opravljal do 31. decembra.

Imenovanju so v razpravi pred glasovanjem nasprotovali v SDS-u in NSi-ju. V poslanski skupini SDS-a so Kogovšek Šalamon označili za "levo politično aktivistko, ki skrajne ideje, v katere verjame, uresničuje skozi svoje aktivistično delovanje". Ob tem so spomnili na njeno vodenje Mirovnega inštituta. Z njeno izvolitvijo se politizacija ustavnega sodišča nadaljuje, menijo.

V NSi-ju so poudarili, da bi morala biti na ustavnem sodišču zagotovljena največja mogoča uravnoteženost nazorskih pogledov. Kandidatki so zato odklonili podporo, za naprej pa pričakujejo, da bo podpora med parlamentarnimi strankami usklajena, s tem pa zagotovljena ideološka nevtralnost ustavnega sodišča.

Podporo kandidatki pa so napovedali v koaliciji, kjer so kandidatko že na seji mandatno-volilne komisije označili za visoko kvalificirano. Izpostavili so njeno zavzemanje za ranljive skupine in prepričanje, da bo ravnala v skladu z ustavo in zakoni.

Zakon o ustavnem sodišču določa, da je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.

Marko Ilešič. Foto: STA/Anže Malovrh
Marko Ilešič. Foto: STA/Anže Malovrh

Marka Ilešiča podprli za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU-ja

Poslanci so za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU-ja podprli Marka Ilešiča. Ilešič, ki to funkcijo opravlja od leta 2004, je prejel 48 glasov podpore, njegov konkurent Jure Vidmar pa 12. Neveljavnih je bilo 22 glasovnic, je sporočila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

Predsednik republike Borut Pahor je 14. oktobra državnemu zboru za eno mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU-ja v Luksemburgu predlagal dva kandidata.

Ker funkcijo sodnika na Sodišču EU-ja Ilešič že opravlja, mu ne bo treba opravljati preizkusa pred t. i. Odborom 255, ki v skladu z lizbonsko pogodbo presoja primernost kandidatov za opravljanje funkcij na Sodišču EU-ja. Odbor se bo namreč pri njem omejil samo na pregled dosedanjega dela na sodišču.

Leta 2020 je Pahor Ilešiča že predlagal za ponovno imenovanje, a v prejšnji sestavi DZ-ja ni dobil zahtevane podpore. Njegovo kandidaturo je podprl tudi Sodni svet, ne pa tudi vlada pod vodstvom Janeza Janše. Kljub temu je Ilešič ostal na sodišču in še naprej opravljal to funkcijo.

Ilešič je ob predstavitvi javnosti v predsedniški palači pretekli petek dejal, da se je na delovno mesto, ki ga opravlja vse od vstopa Slovenije v EU, prijavil "po zelo dolgem in temeljitem razmisleku".

Kot je pojasnil 75-letni sodnik, ga delo veseli in ga zato želi nadaljevati, predvsem pa so ga prepričali kolegi na sodišču, ki so ga po njegovih besedah pozvali, naj ostane. K njegovi odločitvi je pripomogla tudi naklonjenost Sodnega sveta, med razlogi za vnovično kandidaturo pa je poudaril še svojo vlogo pri razvoju evropskega prava.

Dodal je, da v največji mogoči meri in po svojih najboljših močeh želi prenašati svoje znanje v Slovenijo. Kot je dejal, se namreč zadnjih 18 let, čeprav živi v Luksemburgu, redno vrača v Slovenijo in je vedno na voljo različnim institucijam, od univerz do sodišč.

DZ za viceguvernerja vnovič postavil Primoža Dolenca

DZ je s 54 glasovi za in 26 proti za viceguvernerja Banke Slovenije imenoval Primoža Dolenca. Ta bo v svetu Banke Slovenije nasledil viceguvernerko Ireno Vodopivec Jean, ki jo je DZ na njeno željo že razrešil. S tem se bo vrnil v svet Banke Slovenije, kjer je od aprilskega izteka svojega prejšnjega mandata svetovalec.

Primož Dolenc. Foto: BoBo/Borut Živulović
Primož Dolenc. Foto: BoBo/Borut Živulović

Dolenca je za viceguvernerja in člana sveta Banke Slovenije predlagal predsednik Pahor po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin. Dolencu so podporo namenili poslanci koalicije, medtem ko so njegovemu ponovnemu imenovanju nasprotovali v SDS-u.

Dolenc je na javni predstavitvi kot vrednote delovanja Banke Slovenije in svoje ideale izpostavil profesionalnost, odgovornost in transparentnost, ki sledijo blaginji ljudi. Med izzivi je omenil inflacijo, pri čemer bo po njegovem potrebno sodelovanje različnih ekonomskih politik.

V svetu Banke Slovenije se bo pridružil guvernerju Boštjanu Vasletu ter viceguvernerjem Tini Žumer, Jožefu Bradešku in Milanu Martinu Cviklu. Za Bradeškovo mesto, ki bo mandat zaključil februarja 2023, je medtem že stekel postopek izbire novega viceguvernerja.

DZ soglasno podprl novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij

DZ je z 78 glasovi za soglasno podprl novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ob tem je sprejel tudi vladno dopolnilo glede soglasja za zbiranje osebnih podatkov. Zakon olajšuje zaposlovanje pravosodnih policistov, omogoča njihovo nagrajevanje, poslovnim subjektom pa omogoča pridobitev podatka iz kazenskih evidenc.

Poslanec Dejan Kaloh, ki je zakonski predlog predstavil v imenu predlagatelja, poslanske skupine SDS, je dejal, da so glavni nameni predloga hitra in učinkovita reakcija, ko gre za izredne razmere v zavodih za prestajanje zaporne kazni in prevzgojnih zavodih, ustrezno nagrajevanje pravosodnih policistov, ko delajo preko delovnega časa, in reševanje njihovega kadrovskega primanjkljaja.

Epidemija covida-19 je po Kalohovih besedah pokazala na šibkosti na področju izvajanja kazenskih sankcij v zavodih. Novela zakona pa predvideva mehanizem, ki bo upošteval izjemnost izrednih dogodkov in jih tudi časovno omejil na tri mesece z možnostjo podaljšanja.

Novela omogoča še povezovanje državnega portala za poslovne subjekte in samostojne podjetnike SPOT s kazenskimi evidencami. Namen je, da se poslovnim subjektom z zakonsko utemeljenim interesom omogoči elektronsko oddajo vloge za pridobitev podatka ali je drug poslovni subjekt vpisan v evidencah ali ne, je dodal Kaloh.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Sebastjan Zbičajnik je povedal, da zakon po mnenju vlade vsebuje rešitve za obvladovanje in širjenje covida-19 in glede kadrovskih vprašanj. Ob tem daje tudi ustrezne podlage za dodatno informatizacijo kazenskih evidenc.

Vlada je predlagala še tri dopolnila, med drugim prehodno določbo, ki omogoča pravočasen zaključek projekta razvoja novega informacijskega sistema centralne kazenske evidence.

Poslanka Lena Grgurevič je v imenu poslanske skupine Svoboda povedala, da je zakon del obilice zakonodajnih predlogov poslanske skupine SDS, ki jih je ta vložila po volitvah. Gre torej za enega zakonov, ki so ga v koaliciji "izluščili" kot takšnega, ki je lahko z ustreznimi popravki priveden do uzakonitve.

Grgurevič je med drugim izpostavila možnost začasne ustavitve pozivanja na prestajanje kazni zapora ali nadomestnega zapora, če bi povečanje števila zaprtih oseb v zaostrenih varnostnih razmerah onemogočilo varno in funkcionalno bivanje obsojencev.

Generalnemu direktorju uprave za izvrševanje kazenskih sankcij zakon omogoča, da na pobudo direktorja zavod, ustno odloči, da obsojenec nadaljuje prestajanje kazni v zavodu, v katerem se nahaja, oz. je premeščen v zavod z ustreznimi pogoji. Napovedala je podporo zakonu.

Podporo poslanske skupine SDS zakonu je napovedal poslanec Zoran Mojškerc, saj njegove rešitve ocenjujejo kot koristne in tudi nujno potrebne.

Vida Čadonič Špelič je med zastopanjem stališča poslanske skupine NSi dejala, da vodstvo zaporov doslej ni imelo pravne podlage, da bi se na epidemijo covida-19 pravilno odzvalo, zato je morala prejšnja vlada pravno podlago ustvarjati v t. i. PKP zakonih. Med drugim je pozdravila tudi omogočanje video stika z družinskimi člani oz. obiskovalci, ko v času izrednih razmer obiski niso dovoljeni.
Podporo poslanske skupine SD zakonu je napovedala poslanka Meira Hot, ki meni, da je zakon korak v smer države, v kateri prebivalci zaupajo v institucije in pravila.

Poslanec Milan Jakopovič pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine Levica pozdravil lažje zaposlovanje pravosodnih policistov in njihovo ustreznejše nagrajevanje. Ker njihovega položaja ni mogoče sistemsko rešiti v okviru tega zakona je pozval naj se to uredi v okviru prenove plačnega sistema.

Potrjene spremembe zakona o delu v policiji

Novela zakona o organiziranosti in delu v policiji policistom podaljšuje rok za pridobitev strokovne izobrazbe in uvaja nacionalno poklicno kvalifikacijo policist. Občinskim redarjem prepoveduje sodelovanje v pomožni policiji.

DZ je sprejel novelo zakona o organiziranosti in delu v policiji. Med glasovanjem je bilo prisotnih 79 poslancev, 53 jih je glasovalo za, 26 se jih je vzdržalo. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar je v predstavitvi novele zakona o organiziranosti in delu v policiji dejal, da gre za manjše spremembe, zato je bila dopolnitev v zakonodajni postopek vložena po skrajšanem postopku.

Pojasnil je, da z novelo omogočajo investicijsko vzdrževanje objektov policijskih uprav, podaljšujejo rok za izpolnitev zakonsko določene obveznosti glede pridobitve strokovne izobrazbe policistov in vzpostavitev nacionalne poklicne kvalifikacije policist.

Novela med osebe, ki ne morejo sodelovati v pomožni policiji, dodaja tudi občinske redarje, saj gre za uslužbence s posebnimi pooblastili, ki opravljajo naloge občinskega prekrškovnega organa in imajo pomembno in nepogrešljivo vlogo pri zagotavljanju javne varnosti v lokalnem okolju, je dejal Lobnikar.

Poslanec Levice Milan Jakopovič je v predstavitvi stališča svoje poslanske skupine med drugim dejal, da na napotitev na izobraževanje čaka okoli 500 policistov, kar v praksi pomeni, da do 1. januarja 2023 ne bo mogoče doseči roka za pridobitev strokovne izobrazbe, ki ga je predvideval novelirani zakon. Razlog za to so prostorske in kadrovske omejitve policijske akademije ter objektivne okoliščine šolajočih se policistov in družbene okoliščine preteklih dveh let, ki jih je zaznamovala epidemija covida-19, je spomnil. Ob tem je v imenu Levice napovedal podporo dopolnitvi zakona.

Podporo zakonu je v imenu poslanske skupine Svobode napovedal tudi poslanec Teodor Uranič, ki je med drugim dejal, da je bila na matičnem odboru DZ-ja največ pozornosti deležna prepoved sodelovanja občinskih redarjev v pomožni policiji, čemur je nasprotoval Sindikat občinskih redarjev, češ da je prepoved diskriminatorna. Kot je povedal Uranič, so pisci zakona glede tega sledili predlogu občin. "Poklic pomožnih policistov je mogoč tudi v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost, zato je treba zagotoviti nemoteno izvajanje nalog občinskih redarjev v primeru razlogov, ki narekujejo vpoklic pomožne policije," meni Uranič.

Poslanka Bojana Muršič je v imenu poslanske skupine SD-ja napovedala podporo noveli, med predstavitvijo stališča pa dodala, da je ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da bi se z vpoklicem redarjev v pomožno policijo lahko zgodilo, da na občinski ravni ne bi bila zagotovljena siceršnja stopnja varnosti.

Poslanec SDS-a Anton Šturbej je spomnil, da so na diskriminatornost te prepovedi opozarjali v poslanski skupini SDS-a. "Občinski redarji so ob tej zakonski noveli nezadovoljni, saj jim ne omogoča dela v pomožni policiji kot drugim osebam v podobnih poklicih," je dejal.

Poslanka Vida Čadonič Špelič pa je med predstavitvijo stališča poslanske skupine NSi-ja izrazila pomislek, ali bo program nacionalne poklicne kvalifikacije policist izveden v tako kakovostnem in strokovnem obsegu, kot to počnejo na policijski akademiji. Zato je napovedala, da se bo NSi pri glasovanju vzdržal.

DZ sprejel novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja

DZ je z 61 glasovi za in enim proti sprejel predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja v okviru skrajšanega postopka, s katerim se vzpostavlja zakonska podlago za objavo oziroma ponovno uporabo naborov podatkov velike vrednosti.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je uvodoma povedal, da želijo predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja uskladiti z evropsko direktivo in vzpostaviti zakonsko podlago za objavo oziroma ponovno uporabo naborov podatkov velike vrednosti. S podatki je moč izboljšati marsikaj, tako področje zdravstvenega varstva, zagotoviti varnejše in bolj učinkovite prometne sisteme, zmanjšati stroške različnih javnih storitev, izboljšati energetsko učinkovitost stavb in prometa, njihova ponovna uporaba prispeva seveda tudi k pomembnim družbenim ciljem, kot sta odgovornost in transparentnost, je med drugim izpostavil Trbič. Tako po njegovih besedah pospešujemo proces digitalne preobrazbe celotne družbe.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Jonas Žnidaršič (SD) poudaril, da lahko digitalizacija pod pravimi pogoji prinese velike gospodarske in družbene koristi in vpliva na dolgoročno blaginjo vseh državljanov, podatki so tudi ena izmed ključnih sestavin za gospodarsko rast, spreminjanje obstoječih in oblikovanje novih modelov, rast konkurenčnosti, inovacij, ustvarjanja novih delovnih mest ter velik družbeni napredek, je naštel.

"Inovacije na področjih, kot so e-zdravje, e-oskrba, e-uprava, pametna mesta in skupnosti, prispevajo k izboljšanju zdravja, blaginje in kakovosti življenja vseh prebivalcev," je izpostavil. Socialni demokrati bodo predlog novele podprli, ker digitalizacija spreminja načine, kako delamo, kako se učimo in kako živimo in osnovni pogoj so podatki, ki morajo biti najlažje in najhitreje dostopni za vse, je poudaril.

Prost dostop do informacij javnega značaja predstavlja enega izmed temeljnih postulatov pravne države, kar je v času digitalizacije družbe in pospešenega razvoja tehnologije še posebej pomembno, je izpostavil Teodor Uranič (Gibanje Svoboda). V največji vladni stranki se zavedajo, da ima ponovna uporaba podatkov javnega sektorja pomemben vpliv na razvoj družbe, bistvenega pomena pa so tudi za gospodarsko rast ter za zagotavljanje konkurenčnosti in inovacij, je še dejal Uranič. Predlogu novele je napovedal je soglasno podporo poslancev Svobode.

V SDS ne nasprotujejo predlogu novele, ki ureja enostavno ponovno uporabo podatkov na raziskovalnem področju, kadar gre za financiranje iz javnih sredstev, se pa jim zastavlja vprašanje smotrnosti ureditve, da primere, v katerih morajo organi omogočiti masovni prenos podatkov velike vrednosti določi vlada, je poudaril poslanec SDS Anton Šturbej. Takšno nalaganje pristojnosti vladi je sporno z vidika načela zakonitosti v 120. členu ustave, na kar je v svojem mnenju opozorila zakonodajno-pravna služba pred obravnavo na pristojnem odboru, je poudaril Šturbej. Napovedal je, da v SDS predlogu novele ne bodo nasprotovali.

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je v razpravi spomnila, da je rok za prenos direktive že potekel ter da je Evropska komisija Slovenijo že lani septembra pozvala, naj evropsko direktivo v najkrajšem možnem času prenese v svoj pravni red. Z uporabo velikih zbirk podatkov je mogoče izboljšati delovanje številnih področij življenja, kot na primer zdravstveno varstvo, varnost prometnih sistemov, zmanjšanje stroškov javnih storitev ali izboljšanje energetske učinkovitosti, ponovna uporaba velikih zbirk podatkov prispeva tudi k pomembnim družbenim cilje, je izpostavila.

Po mnenju Čadonič Špelič bo EU na področju digitalnih strategij lahko konkurirala ZDA in Kitajski le, če bo zagotovila delovanje enotnega trga podatkov ter spodbudila razvoj podatkovnega gospodarstva, ki mora stremeti k povečanju razvoja izdelkov na podlagi podatkov in povpraševanju po njih na enotnem trgu. Ti podatki morajo biti na voljo vsem, javnemu in zasebnemu sektorju, predvsem tudi v okviru predvidenih skupnih podatkov, je poudarila Čadonič Špelič. Napovedala je, da bodo v NSi predlog zakona podprli.

DZ Slovenski Bistrici ne bo podelil statusa mestne občine

DZ je s 25 glasovi za in 51 proti odločil, da predlog novele zakona o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij, s tem bi občini Slovenska Bistrica podelili status mestne občine, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Predlog zakona je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslank in poslancev SDS-a s prvopodpisano Jelko Godec. Kot je na sredni seji DZ-ja v imenu predlagateljev pojasnila Karmen Furman, je Slovenska Bistrica, ki velja za eno najstarejših mest v Sloveniji, danes sodobno mesto, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče tudi za občane sosednjih občin.

V Slovenski Bistrici je po navedbah poslanke sedež številnih državnih institucij: upravne enote, okrajnega sodišča, policijske postaje, območne enote zavoda za zdravstveno zavarovanje, urada za delo, sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, geodetske inšpekcijske pisarne, pa medobčinskega inšpektorata in redarstva, območne obrtno-podjetniške zbornice, kmetijskosvetovalne službe, kmetijske zadruge, v samem mestu je celo vojašnica. Kot je dodala, je na območju slovenjebistriške občine zelo aktiven tudi gospodarski razvoj, imajo namreč kar dve ekonomskoposlovni coni.

Predšolska vzgoja se izvaja v kar 71 oddelkih javnega in zasebnega vrtca, občina je ustanoviteljica devetih vzgojno-izobraževalnih zavodov. V okviru srednješolskega izobraževanja se izvaja pet izobraževalnih programov, na območju občine deluje kar trideset kulturnih društev, je med drugim še nanizala Furman.

Vlada se s podelitvijo statusa mestne občine Slovenski Bistrici ne strinja, saj zakonski pogoji niso izpolnjeni, je pojasnil državni sekretar z ministrstva za javno upravo Jure Trbič. Spomnil je, da zakon o lokalni samoupravi določa, da se lahko občini dodeli tak status, če je na njenem območju mesto, ki ima vsaj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest.

Gre za "priročen izgovor", meni Furman. Omenjenega pogoja glede prebivalcev in delovnih mest namreč danes ne izpolnjuje kar pet od 12 občin, ki že imajo status mestne občine, je opozorila.

A po besedah Trbiča argument, da je DZ v preteklosti včasih ravnal drugače, ne sme biti razlog za ponovne kršitve zakona. Neizpolnjevanje zakonskih meril so kot razlog, da predloga ne bodo podprli, navedli tudi v Gibanju Svoboda, SD-ju, Levici in NSi-ju. So pa vsi obenem izpostavili potrebo po zakonodajni ureditvi področja mestnih občin.

Iz ustavne določbe "izhaja obveza zakonodajalca, da ustrezno uredi tako postopek kot pogoje za ustanovitev mestne občine, česar pa za veljavno ureditev ne moremo trditi", je ugotavljal Teodor Uranič (Svoboda). Na podnormiranost ureditve mestnih občin in potrebo po spremembi zakonodaje v povezavi z nalogami in pristojnostmi mestnih občin je opozorila tudi Nataša Sukič (Levica).

V SD-ju si po besedah Jonasa Žnidaršiča želijo, da bi se namesto o rešitvi za eno samo občino pogovarjali o spodbujanju skladnega razvoja s prenosom sedežev državnih institucij v različna slovenska mesta, pa o ponovnem vrednotenju nalog občin glede na funkcije, ki jih dejansko opravljajo.

Tudi v NSi-ju menijo, da bi bilo bolje, sledeč ustavni določbi, z zakonom določiti naloge mestnih občin in bi se nato tudi v DZ-ju lahko pogovarjali, katera občina res izpolnjuje te pogoje in katera jih ne. Ker so te naloge v tem trenutku nedorečene, se namreč tudi v parlamentu včasih pojavlja nerazumevanje, "kaj mestna občina je oz. kaj so njene naloge oziroma odgovornosti", je pojasnila poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič.

Predlog sprememb davčnega postopka gre v nadaljnjo obravnavo

DZ je na seji predlog novele zakona o davčnem postopku, ki ga je pripravila vlada, ocenil kot primeren za nadaljnjo obravnavo. Z novelo zakona se bo v slovenski pravni red prenesla evropska direktiva, po kateri morajo operaterji digitalnih platform davčnemu organu posredovati informacije o poslovni dejavnosti prodajalcev, ki poslujejo prek teh platform.

Predlog novele zakona je v sredo poslancem predstavil državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, ki je povedal, da so se poslovne dejavnosti prek digitalnih platform prav v zadnjih letih močno razmahnile. K temu je navsezadnje prispeval tudi covid-19, je dejal.

Obveznost poročanja bo veljala za najem nepremičnin, osebne storitve, prodajo blaga in najem različnih načinov prevoza, je naštel. Poročati bodo morali operaterji spletnih platform tako v EU-ju kot zunaj njega, izjeme so predvidene le za manjše subjekte in za manj tvegane transakcije oz. za operaterje, ki bodo poročali v tretji državi po modelu OECD-ja.

Z namenom učinkovitejšega upravnega sodelovanja se z novelo zakona uvajajo tudi novi in spreminjajo nekateri obstoječi instituti, kot so skupni davčni nadzor in skupinska zaprosila ter določitev rokov za posamezne instrumente upravnega sodelovanja.

Poleg vsebine evropske direktive je vlada v zakonski predlog zapisala še nekatere druge rešitve, Božič je med njimi izpostavil določbo, da za prevzem dokumentov s portala eDavki ne bo več potrebno kvalificirano digitalno potrdilo.

Da je predlog novele zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, je menilo 60 poslancev, proti pa je bil eden. Zakonodajni postopek se bo zdaj nadaljeval z obravnavo na seji pristojnega parlamentarnega odbora.

Nove spremembe zakona o finančni upravi primerne za nadaljnjo obravnavo

DZ je ocenil, da je tudi predlog novele zakona o finančni upravi primeren za nadaljnjo obravnavo. Z novelo, ki jo je DZ sprejel marca letos, so se med drugim uvedli mandatno imenovanje direktorjev finančnih uradov predstojnika finančne uprave, kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih davčnega postopka in disciplinski odvzem pooblastil inšpektorju v primeru ponavljajočih se nepravilnosti pri odločanju.

Vlada zdaj predlaga, da se te rešitve iz zakona črtajo. "S predlogom novele zakona se odpravljajo odstopi od sistemske ureditve, ki so bili sprejeti z novelo na začetku tega leta," je poslancem v sredo povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. S predlogom je danes soglašalo 53 poslancev, 27 pa jih je bilo proti.

Znova se torej uvaja trajni mandat za direktorje finančnih uradov in odpravlja kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih kot tudi ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju v primeru kršitve vodenja in odločanja posameznega postopka. Z namenom izboljšanja učinkovitosti delovanja finančne uprave se predlaga tudi spremembe ureditve finančne preiskave.

V opozicijskih SDS-u in NSi-ju razveljavitvi zadnjih sprememb zakona nasprotujejo. "V SDS-u podpiramo rešitve, ki so dobre za ljudi, zato smo s prejšnjo vlado izboljšali več področij državne uprave in javnih institucij ... Finančna uprava je s prejšnjo novelo postala prilagodljivejša in prijaznejša do uporabnikov, davčnih zavezancev, kar pa po novem ne bo več," je v sredo dejal Jožef Lenart (SDS).

Poleg tega vlada predlaga še nekatere druge spremembe ureditve na področju delovanja finančne uprave s ciljem izboljšanja učinkovitosti njenega delovanja. Uradna oseba bo denimo imela možnost, da pri opravljanju finančne preiskave pridobiva podatke o položaju in gibanju blaga z uporabo tehničnih pripomočkov.

Cilj namestitve sledilnih naprav je, da se odkrije na primer nezakonita proizvodnja trošarinskih izdelkov, je pojasnil Božič in povedal, da ima v mislih predvsem tobak. Toda gre za ozko zasnovan in tudi ozko odmerjen ukrep, kadar končne lokacije tovornega vozila ni mogoče učinkovito ugotoviti z drugimi pooblastili, je dodal.

V povezavi z novelo zakona o trošarinah, ki jo je DZ sprejel na začetku tedna, se z novelo zakona o finančni upravi določa tudi pravna podlaga za uporabo pooblastila za ugotavljanje namenske uporabe označenih energentov za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije ter vozil, prirejenih za prevoz čebeljih panjev.