Od teh pritožb je utemeljenih pobud okoli dvajset odstotkov, je pojasnil namestnik varuhinje Ivan Šelih. Dejstvo, da je največ pobud povezanih z delom policije v cestnem prometu, ga ne preseneča, saj je takih postopkov policije tudi največ. Obenem pa pobude po navadi zadevajo še odvzem prostosti, pridržanje ter uporabo sredstev za vezanje in vklepanje.

Kot je še pojasnil Šelih, se nanj obračajo tudi posamezniki, ki niso zadovoljni s pristopom in postopki policije, ko ta ni ukrepala, pa bi morala. Tukaj je poudaril, da varuh varuje zgolj neformalno, možnosti za ukrepanje pa nima in lahko le svetuje.

Letno izrečenih pol milijona ukrepov
Robert Ferenc, ki v upravi uniformirane policije vodi oddelek za organizacijo in pooblastila, je glede števila prijav varuhu povedal, da se sto prijav morda sliši veliko, koliko je utemeljenih, pa je drugo vprašanje. Kot je pojasnil, policisti samo v cestnem prometu letno izrečejo približno 500.000 represivnih ukrepov, poleg tega pa uporabijo tudi 8.000 prisilnih sredstev zoper 5.000 oseb.

Medtem je ravnatelj Višje policijske šole na Policijski akademiji Ivo Holc dejal, da se na akademiji zavedajo, da etika, integriteta in človekove pravice ogromno pomenijo pri vsakdanjem policijskem delu. Zavedajo se tako vloge policista v družbi kot tudi tega, da se mora policist svojega poslanstva zavedati še posebej v segmentu človekovih pravic in svoboščin, je dejal Holc.

Po njegovih besedah imajo policisti ogromno teoretičnega znanja, večkrat pa so postavljeni pred dilemo, kako to teorijo spraviti na ulico in v policijski vsakdan. Prav zato na policijski akademiji študente o tem ozaveščajo in so na tem področju po besedah Holca naredili veliko korakov naprej.