Čeprav je še pred kratkim v MMC-jevem intervjuju predsednik civilne iniciative Dovolj.org Tomaž Štih ostro nastopil proti zakonu o preprečevanju dela na črno, saj naj bi kriminaliziral svobodne izbire ljudi, je po vnovični natančni preučitvi zakona spremenil svoje mnenje.
"V prvem predlogu zakona je vlada definirala delo na črno kot opravljanje dejavnosti in dela in nato je bilo našteto, katere so te dejavnosti. Nato pa je bil v zadnjem trenutku pred sprejemom zakona z amandmajem 4. člen dopolnjen, tako da se zdaj delo na črno opredeljeno kot odplačno delo. To pa pomeni, da mora biti delo na črno plačano. Opravljanje neplačanega dela pa po zakonu ne spada pod delo na črno," je pojasnil za MMC.
"Polemike o izjemah so napačne"
Kaj torej ta besedica "odplačno" delo, ki pomeni delo, za katerega je delavec dobil plačilo, konkretno spreminja? V zakonu zaradi nje sploh ne bi bilo treba definirati izjeme, kdaj se neko delo ne šteje kot delo na črno. Med izjemami pa je našteta tudi sosedska pomoč, ki je glavno jabolko spora med opozicijo in koalicijo in razlog, zakaj bo tudi ta zakon 5. junija na referendumskem tnalu.
"Polemike v javnosti o izjemah, kot je medsosedska pomoč, je napačna. Sosedska pomoč kot izjema pri definiranju dela na črno je v tem zakonu nepotrebna, saj je po zakonu to pomoč soseda sosedu, ki mora biti brezplačna. Ta zakon pa že pred tem opredeljuje, da so dovoljene vse oblike brezplačnega dela," poudarja Štih.
"Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno v 4. členu opredeljuje, katere dejavnosti ali dela se štejejo za delo na črno. V 11. členu pa zakon ne glede na določbe 4. člena določa izjeme, ki se ne štejejo za delo na črno. Zakon je treba torej brati v celoti, kar pomeni, da se - ne glede na odplačnost ali neodplačnost - med delo na črno ne štejejo izključno sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljsko delo po tem zakonu in po drugih predpisih, osebno dopolnilno delo. Za delo ali zaposlovanje na črno se tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah za spravilo primarnih kmetijskih proizvodov in odgona živine. Tretje poglavje v zakonu "Izjeme, ki se ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno" je namenjeno ravno določitvi tistih izjem, ki jih zakon ne šteje za delo ali zaposlovanje na črno. Izjeme so jasno navedene, skupaj z obrazložitvami, kaj se v okviru posameznih izjem lahko opravlja."
Minister Svetlik pa ...
Minister za delo Ivan Svetlik sicer v izjavah poudarja, da je prepovedano opravljanje zastonjskega dela, ki ga ima nekdo registrirano kot profesionalno dejavnost. Torej nekdo, ki je zaposlen kot frizer, naj ne bi smel brezplačno urediti pričeske sosedu, lahko pa bi mu ponudil 100-odstotni popust in izdal račun. A Štih pravi, da je po definiciji dela na črno, kot je sprejeta v tem novem zakonu, vsako brezplačno delo dovoljeno. Prepričan je, da so to dopolnilo vsi spregledali - tako vlada kot opozicija. "Imamo referendum, ki je odveč, saj so se vsi zmotili. Mi na dnu pa smo njihove besede vzeli za pravilne." V bistvu ne gre več za zakon o preprečevanju dela na črno, ampak za zakon o spodbujanju sosedske pomoči, dodaja. "Za napako, ki ni le moja, se opravičujem in jo odpravljam pred referendumom, da bi se ljudje na referendumu lahko odločali na podlagi resničnih dejstev. Hkrati tudi spreminjam svoje mnenje in bom na referendumu glasoval ZA Zakon o zaposlovanju in preprečevanju dela na črno," je Štih tako med drugim zapisal na svojem spletnem dnevniku.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje