Na predsednika vlade Boruta Pahorja so že naslovili poziv, naj takšen predlog ne gre v nadaljnjo obravnavo, ali pa naj se iz njega izvzamejo določbe, ki se nanašajo na izenačevanje istospolne partnerske skupnosti z družino.

Presečnik: Če nam koalicija ne bo prisluhnila, bo referendum
Vodja poslanske skupine SLS-a Jakob Presečnik je dejal, da je predlog v veliki meri dober, nasprotujejo pa izenačevanju zakonske zveze v "klasičnem smislu" z istospolnimi partnerskimi skupnostmi, še posebej zato, ker omogoča posvojitev otrok v istospolnih partnerskih skupnostih. Razlogi za takšno ureditev niso pravno utemeljeni, posledice, ki jih bo imela na otroke, pa niso ustrezno raziskane, pravijo v SLS-u.

Ker je mogoče besedilo še ustrezno popraviti, je o morebitni podpori referendumu prezgodaj govoriti, je dejal Presečnik, če jim koalicija ne bo prisluhnila, pa bodo skupaj s poslansko skupino SDS-a "prispevali poslanske podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma."

Cukjati: Zakonik izenačuje istospolno partnersko skupnost z družino, ki je opredeljena v ustavi
France Cukjati (SDS) pa trdi, da predlagatelj vztraja pri izenačevanju istospolne partnerske skupnosti z družino, kot je opredeljena v ustavi, in ta definicija ni bila nikoli pod vprašajem. Sam pravi, da je družina skupnost moža in žene, torej očeta in matere, ki uživa posebno družbeno varstvo zaradi otrok. Po njegovem mnenju je predlog družinskega zakonika "tako temeljit poseg v intimno življenje ljudi, da ga ni mogoče sprejemati brez širokega družbenega konsenza." In "če bo tak zakonik sprejet v državnem zboru, mora iti na preverbo na referendum," je dejal Cukjati.

Državna sekretarka: Pobude so strokovno neutemeljene
Na napoved poslanskih skupin se je že odzvala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak, ki je dejala, da je naknadni zakonodajni referendum ena izmed možnosti v sistemu. Opozorila pa je tudi, da se ob tem vprašanju pogovarjamo o temeljnih človekovih pravicah in pravicah manjšin, torej "o temeljnih vrednotah, ki so zapisane v ustavi." Pobude, ki opozarjajo na negativne vplive predlagane ureditve na otroke, z vidika ministrstva niso strokovno utemeljene, saj ne pojasnjujejo, na kakšen način posegajo v otrokove koristi in zakaj naj bi se takšnim otrokom slabo godilo. Dodala je še, da je osnovni cilj zakonika, da imajo otroci, ne glede na to, v kakšnem tipu družine živijo, enake pravice, družina pa ostaja osnovna celica družbe in "tako bo tudi v prihodnje".