"Tu smo se zbrali, ker smo odločeni, da bo pregon mednarodnih zločinov v ospredju svetovnega boja proti nekaznovanosti v teh težkih časih," je dejal Didier Reynders komisar v uvodnem nagovoru na okrogli mizi o krepitvi boja proti nekaznovanju na nacionalni, evropski in svetovni ravni. Gre za dogodek v okviru diplomatske konference za sprejetje konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev (MLA), ki med 15. in 26. majem poteka v Ljubljani.

Sorodna novica Slovenija gosti konferenco za sprejetje konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida

Mednarodna konferenca v Ljubljani

Osmi dan EU-ja proti nekaznovanosti sovpada s pogajanji o konvenciji MLA. Kot je dejal Reynders, sinergija med tema pobudama kaže, da je širši mednarodni okvir za preiskavo in pregon zločinov ključen za spopadanje z izzivi na območjih, kjer divjajo konflikti.

"Vojna v Ukrajini je dramatično spremenila igro in v svetu sprožila zavezo za boj proti nekaznovanosti, kakršni še nismo bili priča," je še dejal komisar. Poudaril je, da je boj proti nekaznovanosti za zločine v Ukrajini med prioritetami njegovega mandata. Kot ključne partnerje držav v boju proti nekaznovanosti pa je komisar izpostavil organizacije civilne družbe.

Izrazil je še prepričanje, da bo "s skupnimi prizadevanji mogoče doseči prihodnost, kjer bo nekaznovanost stvar preteklosti". Komisija ima po njegovih besedah dva cilja: da bodo odgovorni za vojne zločine v Ukrajini prišli pred sodišče in da bo Rusija plačala za povojno obnovo Ukrajine.

Reynders je tokratni obisk v Sloveniji začel s pogovori s slovensko ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, s katero sta osrednjo pozornost namenila vladavini prava. Strinjala sta se, da je pri reformi pravosodja nujno zagotoviti neodvisnost sodnikov in okrepiti digitalizacijo.

Dopoldne je imel komisar v Ljubljani še pogovore z državnim sekretarjem na zunanjem ministrstvu Markom Štucinom. Kot je po srečanju prek Twitterja sporočila Evropska komisija, je bilo tudi v ospredju njunega pogovora letošnje poročilo Bruslja o vladavini prava, govorila pa sta tudi o krepitvi dialoga o vladavini prava v Svetu EU-ja. Štucin pa je tvitnil, da sta govorila tudi o vlogi konvencije o sodelovanju pri pregonu genocida in drugih hudodelstev.

O prejšnjem in prihodnjem poročilu Bruslja o vladavini prava v EU-ju je komisar Reynders govoril tudi na srečanju s študenti ljubljanske upravne fakultete pod naslovom Vloga EU-ja pri krepitvi pravosodnih sistemov in pravne države. Pri tem je omenil mehanizem pogojevanja izplačil sredstev EU-ja z vladavino prava, v okviru katerega je Evropska komisija Madžarski januarja zamrznila sredstva iz programov Erasmus in Obzorje.

Reynders je študentom predstavil tudi prve ukrepe Unije za to, da bodo odgovorni za vojne zločine v Ukrajini zanje tudi odgovarjali. "Doslej smo vzpostavili mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije," je dejal in dodal, da so začeli pripravljati tudi teren za morebitne sodne obravnave. Povedal je še, da obstaja tudi možnost vzpostavitve posebnega sodišča, da pa je bolj naklonjen temu, da bi pristojnost dobilo Mednarodno kazensko sodišče (ICC), čeprav bi lahko trajalo nekaj časa, da bodo države sprejele dopolnilo k rimskemu statutu.