Imenovanje kardinalov, ki je v izključni pristojnosti papeža, predstavlja odraz njegove politike, postavitev kardinala pa je veliko priznanje slovenski Cerkvi. Imenovanje je bilo sicer pričakovano, saj so kleriki, ki kot nadškof Rode opravljajo visoko funkcijo prefektov papeževih kongregacij, običajno tudi kardinali.

Čestitke prvemu slovenskemu kardinalu so izrekli tudi predsednik države Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora France Cukjati, predsednik državnega sveta Janez Sušnik in zunanji minister Dimitrij Rupel. Tudi ta je poudaril, da je papeževa odločitev čast za Slovenijo, saj je Rode svoje delo "opravljal z ljubeznijo do Slovenije in slovenskega naroda".

Čestitkam se je pridružil tudi predsednik mešihata islamske skupnosti v Sloveniji Ibrahim Malanović.

Trije kardinali slovenskega rodu
Nekdanji ljubljanski nadškof je tretji kardinal slovenskega rodu, prvi je bil ljubljanski knezoškof - goriški nadškof dr. Jakob Misija, ki je bil imenovan na konsistoriju leta 1899, drugi pa torontski nadškof Alojzij Ambrožič, ki je bil imenovan leta 1998. Slovenija pa kljub močni katoliški tradiciji do zdaj še ni imela svojega kardinala.

Kdo so kardinali?
Kardinali, stari do 80 let, so tisti, ki imajo pravico voliti papeža in so takoj po papežu poglavitni predstavniki RKC-ja, ki papežu pomagajo pri njegovem delu in odločitvah. Funkcija kardinala je dosmrtna. Konsistorij je seja kardinalov, ki ji predseduje papež. Zadnji konsistorij, na katerem so bili imenovani novi kardinali, je bil 21. oktobra 2003.