Zaposlovanje pogodbenih sodelavcev za vse poklicne skupine, enake pravice za honorarne sodelavce in redno zaposlene, enako plačilo za enako delo ter jasno upravljanje s človeškimi viri za uzakonjene programske naloge - to so zahteve pogodbenih delavcev RTV-ja.

Več deset se jih je najprej zbralo pred vhodom v sejno dvorano, potem pa jih je nekaj stopilo med svetnike, njihov predstavnik, predsednik sekcije samostojnih novinarjev Edi Mavsar, pa je zahteve prebral svetnikom. Skladno z zakonom za uravnoteženje javnih financ namreč vodstvo zavoda samo ne more izpolnjevati obstoječega dogovora s Sindikatom novinarjev Slovenije (SNS) o zaposlovanju pogodbenikov, saj za vse programske in finančne načrte mora imeti soglasje programskega sveta. Vodstvo RTV-ja tudi ne more pripraviti dokončnega kadrovskega in poslovnega načrta poslovanja, dokler državni zbor dokončno ne določi višine RTV-prispevka.
Jurančič: Z nezaposlovanjem se ne da varčevati
Predsednik SNS-a Iztok Jurančič je opozoril, da se pri zaposlovanju dolgoletnih sodelavcev ne da varčevati, saj bi tudi v primeru odpuščanja zaradi varčevalnih ukrepov prišli do 30 odstotkov manj programskih vsebin, s tožbami, ki jih honorarni sodelavci že dobivajo na sodiščih, pa bi zavod dodatno izgubil okrog pet milijonov evrov. Jurančič je spomnil na dogovor SNS-a in RTV Slovenija, po katerem se nadaljuje zaposlovanje honorarnih sodelavcev ob predpostavki, da opustijo postopke na sodišču. Generalni direktor Marko Filli je navedel, da pogoje za uspešno tožbo izpolnjuje okrog 200 honorarnih sodelavcev.

11 milijonov za honorarne sodelavce so "nepravilnost" Računskega sodišča
Opozoril je tudi, da se nepravilnosti, ki jih je na RTV Slovenija ugotovilo Računsko sodišče, v bistvu nanašajo prav na položaj honorarnih sodelavcev, ki sodijo med t. i. variabilne stroške, medtem ko so zaposleni v skupini t. i. fiksnih stroškov. Prav variabilni stroški so odvisni od programov. "V številkah zdaj imamo 11 milijonov evrov stroškov za honorarne sodelavce, v prihodnje pa bomo imeli 14-15 milijonov evrov za redno zaposlene," je bil konkreten, a se je hkrati zavzel za vzdržno zaposlovanje in jasno razmejitev med stalnim in občasnim pogodbenim sodelovanjem.

Svetnika: RTV ima dovolj denarja in skrite rezerve
Svetnik Peter Pavel Klasinc meni, da ima RTV Slovenija dovolj denarja in da se z dobro racionalizacijo dajo premagati obstoječe težave. Tudi svetnik Mitja Štular je bil prepričan, da v tako velikem zavodu zagotovo obstajajo skrite rezerve. Filli jima je odvrnil, da "praskamo po dnu". "Jutri bom prepustil položaj generalnega direktorja tistemu, ki bo našel notranje rezerve," je dejal Filli.

150 honorarnih sodelavcev lahko ostane brez pogodb
Predsednik konfederacije novinarskih sindikatov RTVS Zoran Medved je navedel podatek, da je od 1.906 redno zaposlenih samo 423 novinarjev. "Ali bomo odpuščali programske ustvarjalce?" se je vprašal in zavzel za to, da se pripravi izračun, koliko programskih ustvarjalcev javni zavod potrebuje. Svetnik Slavko Bobovnik je predstavil izračun, po katerem varčevanje v višini 7,5 odstotka pomeni proporcionalno zmanjšanje števila 140 redno zaposlenih in 40 pogodbenih sodelavcev. Zastopal je stališče, da se prisotnim pogodbenikom to jasno pove, ker je takšna realnost tega časa. Kot je za MMC dejal Edi Mavsar - glede na predvidene reze -, res grozi 150 honorarnim sodelavcem odpoved pogodbe.

Napovedujejo akcije
Programski svet je sicer pred dvema mesecema obravnaval izhodišča programsko-produkcijskega načrta, a ga niso podprli. V ponedeljek so obravnavali nove predloge rezov v program RTV Slovenija kot posledico predvidenega znižanja RTV-prispevka v prihodnjem letu in nižjih prihodkov od oglaševanja.

Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, pa napovedujejo niz akcij, s katerimi bodo zaščitili svoje interese. "V tem kontekstu bomo prisiljeni uporabiti tudi sodne poti, česar smo se do sedaj le izjemoma posluževali," so zapisali v deklaraciji.