Programski svet je na izredni seji obravnaval izhodišča programsko-produkcijskega načrta za leto 2013, pri čemer se ni mogel izogniti aktualnim razmeram v javnem zavodu, ki se mu s 1. januarjem prihodnje leto napoveduje znižanje RTV-prispevka za 10 odstotkov.

Sklep vlade o znižanju RTV-prispevka gospodinjstvom ne bo prihranil samo 1,2 evra mesečno, ampak bodo gledalci in poslušalci ob del programa. Če bo prispevek prihodnje leto res nižji in če se bo zmanjšal obseg oglaševanja, bo imela Radiotelevizija Slovenija po izračunih vodstva približno 12 milijonov evrov prihodkov manj, kot je imela v preteklih letih.

Brez velikih rezov ne bo šlo
Generalni direktor zavoda Marko Filli je izpostavil, da je vladna odločitev o 10-odstotnem znižanju prispevka sicer v okvirih zakona, a se pojavlja težava, ker znesek za 2013 sploh še ni določen. Filli je poudaril, da je odločitev vlade v nasprotju z ekonomskimi razlogi, ki jih je RTV SLO navedel v svoji vlogi vladi dne 12. 7. 2012. Dodal je, da zakon določa, kaj mora RTV početi v okviru svoje javne službe.

Zunanje in notranje ekonomske okoliščine
Filli je izpostavil nekatere ekonomske okoliščine delovanja zavoda. Med zunanjimi je izpostavil inflacijo, povečevanje števila oproščenih plačila RTV-prispevka, zmanjšanje sredstev iz trženja oglasnega prostora zaradi finančne krize, vstop v plačni sistem javnega sektorja idr. Med notranje okoliščine pa spadajo digitalizacija oddajniške mreže, digitalizacija opreme in arhiva (kar oboje financira zavod sam) in razvoj elektronskih medijev.

Filli je primerjal rast inflacije in bruto plač s povišanjem prispevka ter poudaril, da se je ta poviševal prepočasi tudi brez napovedanega 10-odstotnega znižanja.

Generalni direktor je še dodal, da obsega prispevek tri četrtine sredstev zavoda, 13 odstotkov dobi z oglaševanjem, ima pa tudi druge prihodke.

Za leto 2013 vodstvo predvideva znižanje števila zaposlenih, kar se je razen leta 2011 dogajalo vsa zadnja leta. Naslednje leto naj bi se tako po ZUJF-u upokojilo 50 zaposlenih, 30 upokojitev bo starostnih, 20 ljudi bo postalo tehnološki presežek.

Odpuščanja finančno niso smiselna, pravno pa tudi zapletena. Problem so odpravnine, postavlja pa se tudi vprašanje, zakaj odpuščati zaposlene ob tako visokem številu honorarnih sodelavcev. Vodstvo razmišlja tudi o reorganizaciji in prezaposlitvah ter uvedbi omejenega delovnega časa na 4-6 ur dnevno za nekatere zaposlene.

Skoraj polovico stroškov RTV predstavljajo avtorski honorarji in pogodbe o delu, potem so tu nakupi licenc in programov, material za scenografijo, vzdrževanje, potni stroški in reprezentanca. A Filli dodaja: "So segmenti, na katere ne moremo vplivati."

Žrtve racionalizacije
Filli je omenil potrebo po racionalizaciji in navedel nekaj primerov, ki kažejo na njene posledice. Zmanjšanje sredstev bodo občutila dopisništva tako po Sloveniji kot po svetu, razmišlja se o omejitvah licenčnih pogodb za športne prenose, prekinitvi pogodbe za prenos formule 1 in o znižanju sredstev za dela neodvisnih producentov. Predvideni so tudi zmanjšanje števila projektov igranega programa TV Slovenija, odpoved različnih programskih projektov (projekti, festivali, koprodukcije), omejitev založništva in zmanjšan obseg dela glasbene produkcije.

Mogoč je izklop valov za srednji val, mogoča so pogajanja za nižjo ceno satelitskega prenosa, varčevalo pa se bo po potrebi tudi na račun varovanja, izobraževanja, avtoparka, seminarjev in podobno.

Filli je omenil tudi možnost nabiranja sredstev. Manj verjetno je zviševanje prispevka, a med drugimi možnostmi je generalni direktor izpostavil tudi intenzivnejše prijavljanje na razpise za evropska sredstva. Tudi če se prispevek ne bo znižal, bodo rezi potrebni, je še dodal.

Kaj konkretno se bo ukinilo?
Na Radiu Slovenija kot posledico rezov omenjajo možnost ukinitve vrste oddaj in programov, od Festivala šansona, festivala ljudske glasbe in festivala otroške glasbe Veseli tobogan, ukinitev koncertnih dogodkov v studiu 14 RA Slovenija in specializiranih glasbenih oddaj, ustavitev produkcije novih pravljic za rubriko Lahko noč, otroci, resno pa bo ogrožen tudi program ARS.

Na Televiziji Slovenija v primeru predvidenega krčenja sredstev napovedujejo spremembe za vrsto oddaj. Z minimalnimi sredstvi naj bi se pripravljale oddaje Tednik, Studio city, Pogledi Slovenije, Odkrito, Zrcalo tedna, Utrip, Polnočni klub ... Vodstvo Televizije Slovenija svari pred ukinitvijo jutranjih poročil ob 7., 8., 9., 10. in 12. uri, ne bo več oddaj Globus, Mednarodna obzorja in prenosov državnih proslav ter informativnih oddaj ob izrednih domačih in svetovnih dogodkih.

Programski svet razpravlja o vladni odločitvi in primernih odzivih nanjo
Po predstavitvi vodstva zavoda se je začela razprava članov programskega sveta. Slavko Kmetič je navzočim dejal: "V poplavi medijev se obnašate, kot da ste edini v Sloveniji." Informativni program je ob tem obtožil manipulacij in cenzure. "Dokler bo RTV pristranski, ne pričakujte naklonjenosti oblasti, te ali druge", je razburjeno dejal Kmetič, ki je od vodstva pričakoval tudi bolj konkretne načrte za reševanje položaja.

Član sveta Miran Lesjak je izpostavil: "RTV ni neposredni proračunski uporabnik." Argument, ki se je pojavil v razpravi, da mora javni zavod RTV deliti usodo države, tako za Lesjaka ni upravičen. Najbolj ogrožena gospodinjstva so že zdaj oproščena plačevanja RTV-prispevka, je pojasnil Lesjak in zanikal stališče, da je znižanje prispevka namenjeno pomoči socialno šibkim. Znižanje se bo poznalo na programu, imelo pa bo tudi druge posledice, pravi Lesjak. Ne strinja se s takojšnjo razpravo o ukinjanju programov, to mora biti zadnji korak. Ni vse, kar počne RTV, javna služba, pravi Lesjak in sprašuje: "Je simfonični orkester javna služba?"

"Zgrožena sem nad znižanjem prispevka," je dejala Elizabeta Bernjak, predstavnica madžarske skupnosti. Bernjakova opozarja na pomen programa za madžarsko manjšino. Mojca Kovač Šebart je poudarila, da zavod krčenja sredstev ne more preživeti brez resnih posledic.

Mitja Štular meni, da je odziv vodstva v določenih segmentih manipulativen. Štular je poudaril, da 10-odstotno znižanje prispevka pomeni izgubo 9 milijonov evrov, kar predstavlja manj kot 8 odstotkov vseh sredstev. Zakaj vodstvo omenja krčenje programa za tretjino, se sprašuje Štular. "Vodstvo nam mora naliti čistega vina," pravi Štular.

Filli je odgovoril, da nič ne skrivajo, in člane programskega sveta povabil, naj si sami podrobno ogledajo številke. "Strojevodja je v lokomotivi, tudi če je vlak prazen," je za primerjavo ponudil Filli in skušal s tem poudariti, da obstajajo fiksni stroški tudi ob krčenju programa.

"Zanima me, kakšen apel bomo poslali vladi," je dejal Sašo Hribar. Današnja razprava je drugače povsem brezpredmetna, je dodal Hribar.

Andrej Aplenc meni, da je bilo gradivo, pripravljeno za sejo, neprimerno, celo agresivno. "Vladna odločitev na mehak način sili RTV SLO v restrukturo in racionalizacijo," je dejal Aplenc, ki se ne strinja s pritoževanjem nad tem. Dodal je, ima vodstvo kljub 7-odstotnemu zmanjšanemu celotnemu obsegu sredstev še vedno proste roke pri vodenju zavoda. "V ZDA bi bil vsak podjetnik navdušen nad tako priložnostjo," je dejal Aplenc.

V razpravi se je sprožila pobuda, da naj se programski svet razide brez sprejetja sklepa in naj počaka na dodatno predstavitev vodstva zavoda. Slavko Bobovnik je na to odgovoril, da mora programski svet nekakšen sklep sprejeti, saj je 1. januar 2013 za vogalom. Stisko RTV-ja je Bobovnik predstavil tudi takole: "Mi zdaj najbolj pridnih in najbolj kreativnih ne moremo plačati več. Bežijo nam drugam."

En od predlogov za pridobivanje novih sredstev je tudi povečanje prostora za predvajanje oglasnih sporočil. Lesjak je dejal, da ni primerno vlado pozvati, naj se RTV-ju dovoli predvajati več oglasnih sporočil. "Bodo gledalci in poslušalci res hvaležni za več reklam v zameno za letni prihranek v višini 15 evrov?" sprašuje Lesjak.

Programski svet RTV bo DZ pozval, naj premisli glede znižanja prispevka
Programski svet je izglasoval več sklepov. Z absolutno večino je izglasoval sklep, naj državni zbor pozove, naj premisli o znižanju prispevka RTV-prispevka, pri čemer poudarja škodo, ki jo to znižanje predstavlja za javni servis. Programski svet je tudi podprl odprtje javne razprave o vlogi in pomenu javnega servisa v prihodnosti.

Polemika traja vse od napovedi vlade
Pri tako velikem posegu v financiranje zavoda brez velikih rezov - tako pri kadrih kot pri samih programih - po napovedih Fillija ne bo šlo. Po napovedi vlade o znižanje prispevka je opozoril, da bi lahko na ta račun brez dela ostalo od 300 do 400 sodelavcev RTV-ja. V pismu sodelavcem je Filli napovedal, da bi bilo pri takšnem rezu prihodkov treba varčevati pri stroških za avtorske pogodbe in študentsko delo, nakupu programov, licenc, linijah, potnih stroških, odkupu del neodvisnih producentov in mnogih drugih programskih stroških.

Po besedah varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Miše Molk sta zdaj pripravljena dva programsko-produkcijska načrta za prihodnje leto. Eden za možnost, da se financiranje zavoda ne bo spremenilo, drugi pa za predvideno znižanje prispevkov. Če se bodo sredstva RTV-ja v prihodnjem letu tako znižala, Molkova predvideva, da bo to "zagotovo prizadelo vsaj manjšine" in tiste, katerih vsebine niso zajete vsak dan.

V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija od nadzornega in programskega sveta pričakujejo, da bosta vlado opozorila, da je s sklepom o znižanju RTV-prispevka grobo posegla v finančno avtonomijo javnega zavoda, in da bosta od vlade zahtevala, da ta sklep prekliče.