SDS, ki je ob izbruhu najnovejše bančne afere že napovedal ustanovitev preiskovalne komisije, je poslanskim skupinam predložil tudi predlog za njeno oblikovanje, je pojasnil vodja poslanske skupine Jože Tanko in dodal, da je glede na napovedi vseh političnih strank, da si želijo "priti zadevi do dna", za njeno ustanovitev pričakovati zadostno podporo.

V stranki želijo s spremembo obeh zakonov doseči, da varovanje zaupnih podatkov, na katere se v zadnjem času sklicujejo bankirji v centralni in poslovnih bankah, ne velja za podatke, ki se nanašajo na banke in hranilnice, ki so prejele državno pomoč ali bile podržavljene. S predlogom sprememb zakona o Banki Slovenije bi torej člen, ki določa, da Banka Slovenije o svojem delu poroča izključno DZ-ju, dopolnili z njeno obvezo, da morajo biti ta poročila "izčrpna in morajo, če je potrebno, vključevati tudi zaupne podatke in informacije".

15 poslancev bi lahko razrešilo člana sveta BS-ja
Poleg tega želijo v SDS-u uzakoniti, da je na sejah sveta Banke Slovenije poleg predstavnika odbora za finance in monetarno politiko DZ-ja, v katerem ima večino koalicija, ter finančnega ministra lahko navzoč tudi poslanec opozicije. Zato predlagajo, da bi bil na teh sejah lahko navzoč član komisije DZ-ja za nadzor javnih financ, v kateri ima opozicija večino. Med drugim predlagajo, da lahko pobudo za razrešitev člana sveta Banke Slovenije poda 15 poslancev DZ-ja. Njihove nove zakonodajne rešitve pa se nanašajo tudi na čas mandata guvernerja in viceguvernerjev, postopke razrešitev, preprečevanje nezdružljivosti funkcij in nadzor poslovanja Banke Slovenije.

V SDS-u ugotavljajo, da zakona nista predmet usklajevanja z zakonodajo EU-ja. Je pa Tanko povedal, da so pri podobnem poskusu sprememb zakonodaje obeh v času vlade Alenke Bratušek, ki jih je takratna koalicija zavrnila, imeli tiho podporo Banke Slovenije in pozitivno mnenje Evropske centralne banke.

Komisije preiskovale, a brez podatkov niso mogle ugotoviti ničesar
S tem želijo omogočiti tudi drugačno delo preiskovalne komisije - od izbruha gospodarske krize so namreč nepravilnosti v bančnem sistemu preiskovale tri komisije, a njihovo delo ni bilo uspešno zato, ker se niso mogle dokopati do ključnih podatkov, saj so se preiskovanci sklicevali na bančno tajnost, pravi Tanko in dodaja, da se bančni zakonodaji obetajo nove spremembe zakonodaje ter še druge revizije in preiskave.