V simulaciji nesreče, ki so jo pripravili v Kranju, je avtobus zapeljal čez most, padel na potniški vlak, del kompozicije se odklopi in povzroči še več nesreč na širšem območju postaje. Nekaj udeležencev je bilo mrtvih, veliko poškodovanih, nekateri od njih pa so odtavali s prizorišča, zato so se v iskanje vključili tudi potapljači, jamarji in gorski reševalci.

Železniške nesreče, sploh tako obsežne, kot je bila simulacija, so k sreči redke, a kot pravi vodja vaje Tomaž Vilfan, so zadeve namenoma tako zapletli predvsem zato, da so vadili koordinacijo med različnimi službami. Na vaji je tako sodelovalo več kot 300 pripadnikov različnih struktur zaščite in reševanja, vsaka je na vaji imela svojega ocenjevalca. Med več kot 400 sodelujočimi so bili tudi številni statisti v vlogi poškodovancev.

Na takih vajah je pomembna tudi vloga inštruktorjev. "Skrbimo za potek vaje, da poteka vse varno za ponesrečence in za reševalce ... in jih nekako usmerjamo. In izkušnje so zagotovo tiste, ki štejejo, sama predavanja so premalo," je poudaril inštruktor Peter Jerin.

Vaja je pomembna tudi za Slovenske železnice, in kot pravi vodja intervencije železnic Zoran Račič, je zanje pomembno predvsem, da se preveri, kako tečejo informacije. "Da točno vemo, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kako se je zgodilo, ali imamo poškodovane in koliko časa bo vse skupaj trajalo," je naštel.

Sicer pa je, kot pravi Tomaž Vilfan, vsaka vaja posvečena predvsem temu, da se rešijo vsi poškodovanci. "Če smo kakšen postopek mogoče drugače zapeljali, kot smo si ga zamislili, bomo to seveda analizirali," je pojasnil. Cilj vaje je bil torej preverjanje usposobljenosti in usklajenosti različnih struktur. "Upamo, da se bomo danes na tej vaji nekaj naučili, zraven pa prekrižali prste in rekli, naj se to v praksi nikakor ne zgodi," je ob tem poudaril Vilfan.