Na ministrstvu za zdravje so pripravili predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Ta med drugim predvideva omejitev najvišjega izplačila nadomestila za bolniško odsotnost, in sicer na višino 2,5-kratnika povprečne bruto plače v Sloveniji. Ministrstvo je deležnikom predlog poslalo prejšnji četrtek popoldne in jih prosilo za oddajo pripomb do petka, s tako kratkim rokom pa številni deležniki niso bili zadovoljni, zato so danes na ministrstvu rok podaljšali do prihajajočega četrtka.

Glede na trenutno stanje je tudi omejitev višine nadomestila za bolniško odsotnost nujen ukrep, saj je treba najti rešitve za finančni primanjkljaj, se je na očitke, da predlog novega zdravstvenega interventnega zakona ne vsebuje le nujnih ukrepov, pač pa tudi posege v sistemsko zakonodajo, odzvala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

"V vsej pripravi smo se mogoče nekoliko zakalkulirali. Seveda smo rok takoj, ko so nas deležniki opozorili, da je prekratek, podaljšali. Upam, da bo zdaj dovolj dolg, da jim bo uspelo pregledati zakon, saj si želimo njihovih povratnih informacij, da jih bomo lahko tudi upoštevali pri nadaljnji pripravi," je v izjavi za STA in TV Slovenija po nagovoru skupščine Zdravniške zbornice Slovenije povedala ministrica Prevolnik Rupel.

Na vprašanje, kako komentira očitke nekaterih deležnikov, da predlog zakona vsebuje tudi sistemske posege v zakonodajo, ne le nujne ukrepe, je odgovorila, da meni, da so s predlogom zajeli predvsem nujne ukrepe. Tako meni, da je tudi predlagana omejitev višine nadomestil za bolniško odsotnost v trenutnih razmerah nujen ukrep. Ta ukrep bi sicer na letni ravni za zdravstveno blagajno pomenil okvirno 11 milijonov evrov prihranka, je razvidno iz predloga zakona, ki ga je neuradno pridobil STA.

Predlog zakona je sicer predviden za sprejemanje po nujnem parlamentarnem postopku. Na ministrstvu po besedah ministrice predvidevajo, da bo sprejet do konca leta. Predlog namreč med drugim podrobneje določa način pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka, ki se bo po ukinitvi obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavil s 1. januarjem prihodnje leto.

Fides: Obvod potrebnih sprememb

V zdravniškem sindikatu Fides so svoje prvo mnenje o zakonu ministrstvu posredovali v petek, nanaša pa se na člene, "ki zadevajo vključevanje zdravnikov v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, omejitve izrabe letnega dopusta, dodatkov za poklice na primarni ravni zdravstvene dejavnosti ter za izbiro specializacije iz družinske medicine, uvedbo kapice na nadomestila in zaostritev prepovedi dela pri drugem delodajalcu". Zaradi kratkega roka je mnenje oblikovalo ožje vodstvo sindikata, po proučitvi vsebin predloga zakona in iz javnosti dostopnih informacij pa so ga danes posredovali še v potrditev glavnemu odboru sindikata.

V Fidesu trdijo, "da predlog zakona vsebuje številne predloge rešitev sistemskega značaja, ki bi morale biti predhodno vsebinsko skomunicirane z zdravniškimi organizacijami in reševane sistemsko, navsezadnje tudi skozi obljubljeno prenovo plačne zakonodaje".

Ob tem so spomnili na dva podpisana sporazuma z vlado, iz katerih izhaja zaveza po novi plačni zakonodaji v zdravstvu. Sami pa se, tudi zaradi nekaterih izjav odločevalcev, bojijo, da "poskuša vlada ponovno prek interventnega zakona narediti obvod od prepotrebnih sistemskih sprememb".

"To, kar nas posebej skrbi, je to, da bodo restrikcije, ki se s predlogom zakona uvajajo za zdravnike in zobozdravnike, namesto stabilizacije razmer v zdravstvu še bolj destabilizirale že tako krhek sistem. Nezavidljiv trend delnega oz. popolnega zapuščanja javnega zdravstvenega sistema se bo po načelu palice nedvomno pospešil. To nam je zdaj vsem popolnoma jasno," so zapisali v Fidesu.

KSJS poziva k usklajevanjem

Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedala predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, so tudi Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije in Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije kljub kratkemu roku v petek na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel naslovili odziv na predlagane rešitve, v vednost pa so ga posredovali tudi kabinetu predsednika vlade.

V dopisu so opozorili, da bi se morale tovrstne zakonske rešitve sprejemati v poglobljenem socialnem dialogu, v katerem lahko socialni partnerji obrazložijo svoje predloge in sooblikujejo predlog zakona. Ob tem so opozorili, da v primeru predlaganega interventnega zakona socialnega dialoga sploh ni bilo, in ministrico pozvali, naj nemudoma skliče usklajevanje socialnih partnerjev, kjer bodo imeli možnost z ministrstvom in vlado doseči širši družbeni konsenz.

Opozorili so tudi, da predlagani interventni zakon vsebuje trajne in sistemske posege v zakonodajo na področju zdravstva, ne le interventnih ukrepov. Kot primer je Ilešič Čujevič navedla kapico na višino nadomestil za bolniško odsotnost in znižanje teh nadomestil, pa tudi zadržanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja v primeru neplačevanja prispevkov, kar bistveno poslabšuje zdravstveno zavarovanje številnih državljanov.

Zakon je po njenih besedah napisan podobno kot zakoni o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19, na katere so v času prejšnje vlade leteli številni očitki, saj so, tako kot ta zakon, poleg interventnih ukrepov vsebovali sistemske posege v zakone.

V dopisu ministrstvu za zdravje so tako sindikati predlagali črtanje določbe, ki predvideva kapico na višino nadomestil za bolniške odsotnosti, pa tudi člena, ki predvideva zadrževanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

Izpostavili pa so tudi številna nomotehnična vprašanja, med drugim glede predlagane omejitve izrabe letnega dopusta za zdravstvene delavce, saj menijo, da gre za nesorazmeren poseg v pravico do letnega dopusta. Predlog zakona namreč v primeru aktivacije načrta zaščite in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč predvideva prepoved izrabe letnega dopusta za zdravstvene delavce in sodelavce, ki delujejo v javni zdravstveni mreži.

Na vprašanje, ali je katera od predvidenih rešitev dobra, je Ilešič Čujevič izpostavila ponovno podaljšanje obdobja, ko se nadomestilo za bolniško odsotnost zaposlenih izplačuje v breme delodajalca, na 30 dni.

Sindikati so predlagali še, naj se v predlog zakona doda določba glede standardov in normativov v zdravstveni dejavnosti. Tako predlagajo dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti z določbo, da standarde in normative sprejme minister za zdravje, kar da je že določeno v aneksu h kolektivni pogodbi.

Zdravniška zbornica opozarja na pomankljivosti

Iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza) so za STA sporočili, da podpirajo predlog zakona, ki omogoča delodajalčevo financiranje stroškov tečaja in opravljanje preizkusa slovenskega jezika za tuje zdravstvene delavce. Menijo pa, da bi bilo v prihodnje smiselno razmisliti, da bi omenjeni stroški bremenili proračun, in ne delodajalcev.

Zato so ministrstvu za zdravje podali pobudo, da bi nadzor nad znanjem jezika pri zdravstvenih delavcih izvajal zdravstveni inšpektorat, in ne inšpekcija, pristojna za kulturo in medije, kot je zdaj predvideno, saj ta inšpekcija nadzora pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ne izvaja.

Zbornica – Zveza podpira tudi, da se do 31. decembra 2024 podaljšata ukrep iz predloga zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva o podaljšanju roka, če gre za občasno ali začasno opravljanje zdravstvenih storitev, in ukrep, da se za diplomirano medicinsko sestro in diplomirano babico zahteva znanje slovenskega jezika na ravni B2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira. Omenjena ukrepa zdaj veljata do konca tega leta.

Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva predvideva dodatek za poklice na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, v Zbornici – Zvezi pa so ministrstvo za zdravje opozorili na nujnost nagrajevanja referenčnih medicinskih sester in medicinskih sester v patronažnem varstvu, ki v predlogu zakona niso bile vključene. Glede kratkega roka za oddajo pripomb so navedli, da Zbornica – Zveza razume, da nujni ukrepi terjajo hitre zakonodajne postopke, vendar učinkovitost postopka ne opravičuje tega, da morajo deležniki pripombe posredovati v tako kratkem času.

Zdravniška zbornica Slovenije z ministrstvom za zdravje deli mnenje o nujnosti hitrega ukrepanja, vendar lahko rešitve delujejo le, ko jih kot razumljive in smiselne sprejmejo prebivalci in zaposleni v zdravstvu, so za STA zapisali v odzivu na predlog zakona. "Za odpravo organizacijskih slabosti zdravstvenega sistema, kar je cilj zakona, se je nujno izogniti nastanku novih slabosti, zato smo ministrstvo opozorili na zaznane pomanjkljivosti in predlagali usklajevanje popravkov, s katerimi bi pripravili bolj dovršene rešitve," so navedli.

Ministrstvo je namreč deležnikom predlog zakona poslalo prejšnji četrtek popoldne in jih prosilo za oddajo pripomb do petka, a je ta rok zdaj podaljšalo do četrtka.

Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović je sicer podaljšanje roka danes pozdravila. "Veseli nas, da bomo lahko pripravili bolj konstruktiven odgovor, kar se tiče nekaterih nomotehničnih stvari v zakonu, besedila kot takega, pa seveda tudi nekaterih, na prvi pogled zelo nejasnih določil," je dejala ob robu današnje skupščine. Med nejasnostmi je denimo izpostavila dežuranje vseh zdravnikov. "Tukaj si ne predstavljamo konkretno, kako bo to potekalo, verjetno so mišljeni tudi zdravniki, ki delajo zunaj javnega sektorja. To določilo se lahko bere na več načinov, mogoče to pomeni korak naprej k temu, da bi lahko zdravstvene storitve za zavarovance izvajali tudi zdravniki, ki sicer nimajo koncesije, izvajajo pa storitve, ki so za bolnike potrebne in za katere smo ljudje zavarovani. Upamo, da je to korak v tej smeri," je dejala.