Aleksander Lavrih, ki naj bi naj bi sodeloval v preiskavi na MZZ-ju, je javnosti bolj znan kot vladni predstavnik, ki je obiskal Sovino tajno lokacijo na Malem trgu. Foto: MMC RTV SLO
Aleksander Lavrih, ki naj bi naj bi sodeloval v preiskavi na MZZ-ju, je javnosti bolj znan kot vladni predstavnik, ki je obiskal Sovino tajno lokacijo na Malem trgu. Foto: MMC RTV SLO
Časopisna hiša Dnevnik
Preiskava na MZZ-ju naj bi pokazala, da se je z Dnevnikom pogovarjalo sedem uslužbencev MZZ-ja. Foto: MMC RTV SLO

V pisarno diplomata Šetinca naj bi pretekli petek prišli člani komisije za notranji nadzor nad odtekanjem informacij z ministrstva, Damjan Križman (vodja službe za informacijsko tehnologijo), Duško Puketa (v. d. vodje varnostno-tehnične službe), Gregor Klemenčič (v. d. vodje službe za tajne podatke), Igor Jukič (v. d. generalnega sekretarja MZZ-ja), Robert Kokalj (vodja sektorja za gospodarsko diplomacijo) in dva informatika, piše Dnevnik.

Osmi član skupine se Šetincu ni želel predstaviti, prav tako pa se ni podpisal na zapisnik o zaplembi računalnika. Prav ta član skupine naj bi bil po pisanju medijev Aleksander Lavrih.

Odvetnik Marjana Šetinca Aleksander Čeferin pa je povedal, da notranja preiskava na ministrstvu nima nikakršnega pravnega učinka, saj ni bila izvedena zakonito. V postopku bi morali najprej podati ovadbo in pridobiti odredbo, da bi policija lahko zasegla računalnik.

Pirnat: Preverjanje klicev je poseg v zasebnost
Dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat je za Delo zatrdil, da preverjanje klicev brez sodnega naloga pomeni poseg v komunikacijsko zasebnost. Dodal je, da to velja, tudi če so le filtrirali vse klice v nekem obdobju, da bi ugotovili, kdo je komuniciral z določenimi ljudmi.

Z njim se ne strinja nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek, ki trdi, da gre za normalno delovanje delodajalca, za katerega ni potreben sodni nalog.

Pirnat je še opozoril, da po ustavni ureditvi, domači in evropski sodni praksi za komunikacijska sredstva, ki jih delodajalec preda v uporabo zaposlenim, velja domnevna pravica do komunikacijske zasebnosti. Le če so bili zaposleni izrecno opozorjeni, da zasebnosti pri telefonskih pogovorih ni, bi bilo drugače.

Se je z Dnevnikom pogovarjalo sedem ljudi?
Iz vlade prihajajo informacije, piše Delo, da preiskovalci niso preverjali telefonskih pogovorov pri posameznih zaposlenih, temveč so opravili analizo klicev v določenem obdobju. Po Pirnatovem mnenju to ničesar ne spremeni, Jerovšek pa pravi, da takšne informacijske zasebnosti ne pozna nobena država.

Po neuradnih informacijah naj bi na MZZ-ju v interni preiskavi, ki še traja, ugotovili, da se je z Dnevnikom pogovarjalo sedem njihovih zaposlenih.