Pred slovensko politiko je zajeten kadrovski zalogaj. Danes guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Vasletu poteče mandat, državnemu zboru pa njegovega naslednika ni uspelo imenovati. Odslej bo na čelu banke viceguverner Primož Dolenc, ki pa je brez glasovalnih pravic v svetu ECB-ja. Predsednica republike Nataša Pirc Musar mora torej v kratkem predlagati novega kandidata za guvernerja, išče še kandidata za varuha človekovih pravic in za novega sodnika na sodišču Evropske unije, kmalu bodo na vrsti še ustavni sodniki. A vse to bo velik izziv, je za oddajo Ob osmih na Radiu Slovenija dejal politolog Marko Hočevar, saj, kot kaže, med predsednico in premierjem ni več niti osnovnega zaupanja.

Zakaj niti Vasle za Natašo Pirc Musar ni primeren kandidat za guvernerja?

Predsednici države v prvem poskusu ni uspelo prepričati državnega zbora, da je strokovnost Antona Ropa dovolj za zasedbo položaja guvernerja Banke Slovenije; koaliciji, ki je ponujala svojo kandidatko, ni prisluhnila. Kot pravi Hočevar, je zadeva seveda nenavadna, ker tako predsednica kot premier in celotna vlada prihajajo iz podobnih, liberalnih krogov. "Ni pa zaplet veliko presenečenje, če vemo, da se to nasprotje med predsednico in premierjem vleče že nekaj časa in ima korenine v aferi Bobnar. Hkrati pa se je treba tudi zavedati, da Nataša Pirc Musar prvotno ni bila predsedniška kandidatka koalicije."

Predsednica je kot glavno merilo za izbiro guvernerja navedla strokovnost. Ker je bil za položaj prijavljen tudi dozdajšnji guverner Boštjan Vasle, se je marsikdo vprašal, zakaj ta sploh ni bil del razmislekov. Hočevar vzrok najde v njegovem življenjepisu. "Boštjan Vasle prihaja iz kroga, ki se mu je reklo mladoekonomisti, to so bili neoliberalni ekonomisti, ki so ob prelomu tisočletja zagovarjali radikalne neoliberalne politike. Bolj opazni so postali predvsem v obdobju prve Janševe vlade, čeprav je že v času LDS-a recimo Janez Šušteršič precej dobro kotiral. Vasle je ravno Šušteršiča nadomestil na čelu Umarja in bil na tem položaju precej dolgo, šele potem je postal guverner. Ključno pri tem pa je seveda, da politični in ekonomski krogi, ki stojijo za vlado, pa tudi svetovalci v krogu predsednice države nikoli niso bili blizu tem ekonomskim političnim krogom, iz katerih je izšel Vasle. Mislim, da je treba to zgodbo gledati tako in manj z vidika, kdo ga je imenoval, ker sta Vasleta takrat podprli tudi dve liberalni stranki."

Posledica neimenovanja guvernerja je, da Slovenija v ECB-ju za zdaj nima glasovalnih pravic, kar za kratek čas ni težava, meni Hočevar. Problem bo nastal, če se bo imenovanje zavleklo.

Za varuha človekovih pravic potrebni tudi glasovi opozicije

Varuh človekovih pravic je edina funkcija v državi, ki jo parlament na tajnem glasovanju potrjuje z dvetretjinsko večino, s čimer naj bi dosegli politično širino varuha. Kot pravi Hočevar, bi bila lahko matematika preprosta, saj ima koalicija udobno večino in ne potrebuje veliko drugih glasov; a kot kažejo zadnji meseci, ne gre računati na to, da bo opozicija sodelovala. "Seveda je jasno, da predsednica sama težko sodeluje že z vlado, ki ima konec koncev zagotovljenih 52 glasov, kaj šele z opozicijo."

Več v podkastu Ob osmih.