Žbogar je predstavil dnevni red zasedanj v septembru, kjer je napovedanih šest zasedanj, teme pa bodo od Bližnjega vzhoda, Zahodnega brega, Jemna, Sirije do drugih vprašanj, zagotovo pa se pričakuje tudi kakšno izredno zasedanje o Gazi.
"Naše tematske prednostne naloge bodo preprečevanje konfliktov, zaščita civilistov, polno, enakopravno, smiselno in varno sodelovanje žensk pri zagotavljanju miru in varnosti ter prepletanje podnebnih in okoljskih izzivov z mirom in varnostjo. Prav tako bomo še naprej poudarjali pomen spoštovanja mednarodnega prava, zlasti mednarodnega humanitarnega prava, od vseh držav in strani v konfliktih, vedno in v vseh okoliščinah," je navedel.
Spomnil je, da je Slovenija zdaj že drugič v svoji zgodovini članica Varnostnega sveta, in dodal, da se je svet v več kot 20 letih spremenil, skupaj s Slovenijo in njenim položajem v mednarodnih odnosih. "Vendar pa je odgovornost Varnostnega sveta ZN-a za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti ostala enaka," je dodal.
Slovenija pripravlja razpravo, ki jo bo moderiral premier Golob
Napad stalne članice Varnostnega sveta ZN-a na Ukrajino je povzročil delitve v Varnostnem svetu in pomanjkanje zaupanja. Tudi zaradi tega in drugih tem, ki delijo stalne članice, je Žbogar napovedal, da Slovenija v času splošne razprave svetovnih voditeljev 25. septembra pripravlja odprto zasedanje z naslovom Voditeljstvo za mir.
Namen zasedanja, ki ga bo vodil slovenski premier Robert Golob, je po Žbogarjevih besedah to, da člani Varnostnega sveta in celotnih Združenih narodov razpravljajo o tem, kako povrniti zaupanje in izboljšati delovanje Varnostnega sveta, da ne zdrsne v irelevantnost. Žbogar ni želel navesti, kdo od voditeljev članic Varnostnega sveta in ZN-a se bo zasedanja udeležil.
Zasedanje bo imelo dve glavni temi – ponovna zaveza načelom ustanovne listine ZN-a in spoštovanju mednarodnega prava ter uresničevanju resolucij Varnostnega sveta. Druga bolj splošna tema pa je vizija utrjevanja multilateralnega sistema, ki se lahko učinkoviteje spoprijema z vprašanji mednarodnega miru in varnosti.
Na novinarsko vprašanje, kdo je po njegovem mnenju odgovoren za pomanjkanje enotnosti, je Žbogar odgovoril, da krivdo pripisuje stalnim članicam Varnostnega sveta, pri čemer je izpostavil Rusijo in ZDA. Rusija onemogoča sprejetje resolucij o Ukrajini, ZDA se vzdržijo pri resolucijah o Bližnjem vzhodu, kar po Žbogarjevih besedah pošilja napačno sporočilo na teren.
Afrika je edina celina, ki nima stalne članice v Varnostnem svetu
V Varnostnem svetu obenem še vedno prevladujejo države, ki so zmagale v drugi svetovni vojni, Afrika pa je edina celina, ki nima stalne članice. Žbogar je dejal, da razprav o reformi Varnostnega sveta ne bo na dnevnem redu, vendar pa je navedel slovensko stališče, da je potrebno povečanje tako števila stalnih kot nestalnih članic. Glede pravice do veta je dejal, da ni realno pričakovati njene odprave, lahko pa bi na primer bolje določili, kdaj se lahko uporabi.
Program dela ni zapolnjen, saj dovoljuje možnosti izrednih zasedanj o raznih temah, Žbogar pa je poudaril tudi odprto zasedanje o mirovnih operacijah, ki bo potekalo 9. septembra. Glede sprejetja resolucij v času slovenskega predsedovanja pa je omenil med drugim podaljšanje mandata misiji pod vodstvom Kenije na Haitiju in podaljšanje sankcij za Sudan.
"Glede na razmere na številnih področjih smo seveda pripravljeni na dodatna srečanja na zahtevo, zlasti ob upoštevanju razvoja dogodkov v Gazi, Ukrajini ali Sudanu," je še dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje