Vsak prebivalec Slovenije "ustvari" okoli 400 kilogramov smeti na leto. Žal jih veliko konča v naravi, na divjih odlagališčih, ob sprehajalnih poteh, šolah, parkih in še kje. Z več kot 300 čistilnimi akcijami na leto se ljudje na lokalni ravni sicer trudijo, da bi svojo okolico le očistili, a ogromno nezakonitih odlagališč odpadkov kljub temu ostaja.

Da bi to spremenili in predvsem spodbudili prebivalce Slovenije k odgovornejšemu ravnanju z odpadki in večji skrbi za naše skupno okolje, skupina navdušencev iz društva Ekologi brez meja pripravlja največjo čistilno akcijo v zgodovini Slovenije. 17. aprila bo namreč stekel projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu, v okviru katerega želijo organizatorji privabiti 200.000 prostovoljcev in z njihovo pomočjo zbrati 20.000 ton odpadkov.

Ideja o vsesplošni čistilni akciji je leta 2008 zaživela v Estoniji, ko je 50.000 prostovoljcev v petih urah odstranilo 10.000 ton smeti. Državi bi sicer to vzelo tri leta in več kot 22 milijonov evrov. O tem, kako bo podobna akcija potekala pri nas, smo se pogovarjali z Uršo Zgojznik, ki projekt usklajuje na ravni občin.

Ideja o vsesplošni čistilni akciji se je razvila v Estoniji, kjer so prostovoljci v nekaj urah opravili delo, ki bi ga sicer država izvajala tri leta. Kako pa se je vse skupaj začelo pri nas? Kdo je bil prvi pobudnik in kako ste zbrali osnovno ekipo?
Pobudnik slovenske akcije je društvo Ekologi brez meja, pod okriljem katerega zdaj deluje ekipa organizatorjev iz mnogih nevladnih okoljskih organizacij, društev, smo različnih starosti in poklicev. Osnovna ekipa organizatorjev se je na podlagi interesov oblikovala po nekaj začetnih sestankih in začela organizacijo že jeseni 2009. Ves čas se pridružujejo novi strokovnjaki, podporniki in drugi prostovoljci.

Cilj ste si postavili opazno višji, kot so ga na primer realizirali Estonci. Kako to? Kaj dejansko pomeni številka 20.000 ton nezakonito odvrženih odpadkov?
Cilj slovenske akcije je ne samo čistiti divja odlagališča, temveč tudi povezati vse dosedanje, praviloma zelo uspešne čistilne akcije. Po nekaterih podatkih je pri nas več kot 400.000 ton nezakonito odvrženih odpadkov, od tega vsaj 50.000 ton komunalnih, ki jih bomo poleg kosovnih čistili na ta dan.

Kakšen je odziv vladnih organizacij in državnih institucij? Kdo se je že odzval?
Odzvale so se vse krovne nevladne (Turistična zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Zveza tabornikov Slovenije) in večina okoljskih organizacij, poleg nekaterih drugih javnih organizacij. Od državnih inštitucij imamo podporo Ministrstva za okolje, Ministrstva za obrambo, Upravo RS za zaščito in reševanje, Direkcijo RS za ceste, Slovensko vojsko, Policijo, Geodetsko upravo in druge. Vsi izkažejo podporo projektu in predvsem ponudijo pomoč pri informiranju pridruženih enot, članov in pozivom k udeležbi na dan akcije. Prav tako nam pomagajo pri sami organizacijski izvedbi in popisu odlagališč.

Kako pa poteka obveščanje in navduševanje ljudi, torej tistih, ki bodo aprila dejansko poprijeli za delo?
Ljudi vabimo sicer k prijavi na čiščenje preko spletne strani ves čas preko medijev, znotraj lokalnih skupnosti preko četrtnih in krajevnih skupnosti, preko društev. Vsaka občina ima svojega organizatorja s pridruženim timom, ki prav tako prenaša glas neposredno do ljudi. V pomoč bodo tudi plakati, zgibanke in pa seveda ekokaravana, ki že obiskuje slovenska mesta.

Lahko poveste kaj več o ekokaravani?
V okviru ekokaravane obiskujemo slovenske regije. Prvi obisk v Murski Soboti je odprl karavano, gostovali smo v Mariboru, končala pa se bo dva dni pred akcijo v Ljubljani. Namen karavan je neposredno povabilo ljudem k čiščenju na dan akcije, hkrati pa delovati ozaveščevalno. Otroci so še posebej navdušeni nad učenjem ločevanja odpadkov, v vsakem kraju oziroma mestu pa bo organizirana okrogla miza ali predavanje na temo ravnanja z odpadki, o divjih odlagališčih, aktualnih temah s področja ekologije, na katero so vabljeni strokovnjaki in praviloma so odprti za javnost. V okviru karavane bomo tudi na nekaj sejmih. O odzivih je še prehitro govoriti, vendar menimo, da se karavana dotakne vsakega, ki nas sreča.

Kaj vse nameravate očistiti v enem dnevu in kako boste priskrbeli vreče, rokavice ter nato odvoz teh smeti?
Čistili bomo komunalne in kosovne odpadke na divjih odlagališčih, poleg tega pa razpršene odpadke po sprehajalnih poteh in ulicah, kjer bodo večji del prevzele šole in vrtci. Vreče in rokavice bodo priskrbela občine in komunalna podjetja, pa tudi odvoz smeti do deponij.

Pred čistilno akcijo boste popisali čim več črnih odlagališč. Boste seznam nato izročili pristojnim institucijam, da jih očistijo in nadzirajo?
Tako je. V tem trenutku se aktivno evidentirajo divja odlagališča, zbirajo prijave, začenjajo pa se tudi iskalne čistilne akcije, ko se bodo odlagališča natančno pregledala in popisala na terenu. Nastaja torej digitalni register divjih odlagališč, ki ga Slovenija do zdaj ni imela. Ta register bo ostal kot trajna zapuščina akcije in želimo ga seveda urejati in posodabljati tudi v prihodnosti. Hkrati želimo, da se uredi tudi boljši nadzor nad odlaganjem odpadkov v naravo.

Koliko divjih odlagališč ste že evidentirali?
Evidentirali smo več kot 2.500 divjih odlagališč, ki jih bomo pa še pregledali.

Kaj mora posameznik, ki 17. aprila želi pomagati pobirati smeti, storiti? Je nujno, da se prijavi prek vaše spletne strani ali lahko samo pride na zbirno mesto?
Že zdaj se je prijavilo veliko posameznikov. Seveda si želimo, da bi bilo veliko prijav preko spletne strani, da bomo lahko skupaj z občinami akcijo lažje logistično izvedli. Zbirna mesta pa bomo objavili tudi na plakatih po občinah in v lokalnih medijih, tako da bo tik pred akcijo znano, kam lahko vsakdo pride 17. aprila zjutraj.

Kaj si želite, da bi ta akcija prinesla? Menite, da lahko tako spodbudite spremembe v okoljski politiki in ozaveščenosti ljudi o pomembnosti varovanja okolja, glede na to, da so v Sloveniji manjše čistilne akcije dokaj pogoste, črnih odlagališč pa kar ne zmanjka?
Poleg samih, v večji meri, očiščenih odlagališč je naš cilj ozaveščanje, torej delovati trajno, informirati ljudi, saj je marsikdaj prav ne-informiranost tista, ki povzroči odvoz odpadkov v gozd. Prav tako si želimo vplivati na povišanje stopnje ločevanja odpadkov, na prevzemanje odgovornosti za svoje ravnanje, hkrati pa doseči tudi nekatere spremembe v okoljski politiki in izboljšati zakonodajo. Res je, da so akcije ponekod zelo uspešne in da predvsem šole in vrtci v zadnjih letih veliko delajo na področju ravnanja z odpadki, vendar je še vedno vse preveč lahkomiselno odvrženih vreč tja, kamor ne sodijo.