Oddanih je bilo 16 glasovnic, za Natalijo Gorščak je glasovalo 11 svetnikov, za Mirka Štularja 4 in za Borisa Tomašiča nobeden od navzočih svetnikov. Neveljavna je bila ena glasovnica.

Natalija Gorščak bo svoj mandat opravljala štiri leta, uradno pa ga bo začela z jutrišnjim dnem.

Ob izvolitvi se je zahvalila za vse glasove. "Ta hiša potrebuje več optimizma in mislim, da ga lahko dam. Imamo veliko potenciala, ki ga moramo tudi pokazati. Z dvigom RTV-prispevka smo temu tudi zavezani in na nas je, da izpolnimo pričakovanja javnosti," je še dejala.

Svet RTV SLO je 11. julija objavil razpis za novega predsednika uprave, potem ko je nekdanji predsednik uprave Zvezdan Martić konec maja podal odstopno izjavo zaradi izgube zaupanja pri večini svetnikov.

Ob začetku seje je predsednik Sveta RTV Slovenija Goran Forbici sporočil, da so bile vse vloge pravočasne, popolne in da vsi kandidati izpolnjujejo pogoje. Zatem so vsi trije kandidati predstavili svoje programe.

Natalija Gorščak: "Brez zunanjega znanja ne moreš delovati"

Kot je v svoji predstavitvi povedala trenutna vršilka dolžnosti predsednika uprave RTV-ja Natalija Gorščak, si je za preostala dva člana uprave izbrala Nevenko Črnko, pravnico, ki je delovala tudi v panogi telekomunikacijskih storitev, v turizmu in ima več kot pet let izkušenj na področju poslovnega svetovanja. Naslednji kandidat je Aljoša Pečan Gruden, pravnik, specializiran za zakonodajo v povezavi s preoblikovanji podjetij, ki se je ukvarjal tudi z osnutki s področja gospodarstva. "V gospe Črnko sem našla strokovnjakinjo za finance in prestrukturiranje, v gospodu Pečanu Grudnu sem našla strokovnjaka za kadre in pravo. Mislim, da imam ob sebi prava dva človeka," je pojasnila svojo odločitev.

V svoji viziji dela je poudarila, da je cilj ustvariti pogoje za kakovostne vsebine. Po njenih besedah je strokovnost nad vsem in merila morajo biti enaka za vse. "Čaka nas težko delo, saj RTV trenutno deluje v statusu quo."

"Še posebej je treba poskrbeti za še tesnejše sodelovanje z ustvarjalci iz regionalnih centrov, ki morajo osrednje distribucijske platforme vzeti za svoje po eni strani, po drugi pa morajo ustvarjalci vsebin ob snovanju razmišljati o bogastvu, ki ga imamo v regionalnih centrih in manjšinskih programih," je zapisala v svoji viziji dela.

Po njenih besedah je na RTV-ju zaposlenih veliko sposobnih ljudi, ki jih je treba motivirati. "Ne le s plačilom, temveč s spodbudnim delovnim okoljem." Ob tem je poudarila, da ima tudi prednosti, kot so zvesti uporabniki, stalen vir financiranja, tradicija in prepoznavnost.

"K neodvisnosti še posebej občutljivih delov zavoda, kot so manjšinski programi, programi za
dostopnost in arhivska dejavnost, bi prispevalo neposredno financiranje teh dejavnosti od države, podobno kot je to praksa v tujini," pa je zapisala o manj opaznih delih RTV Slovenija.

Do januarja 2025 si želi preoblikovati trženje, do marca 2025 urediti status servisa RTV in opraviti notranje motivacijske razgovore z zaposlenimi ter do maja 2025 urediti sistematizacijo delovnih mest. Septembra 2025 si želi integrirati otroški in mladinski program, saj se po njenih besedah ravno tako gradi novo občinstvo. V letu 2026 si želi končno prestrukturiranje zavoda, več sodelovanja z neodvisnimi producenti, saj ti po njenih besedah prinesejo nove poglede in načine delovanja. Leta 2027 pričakuje, da se bo poslušanost že merila neposredno in bo nadaljnja faza integracija vsebin.

Štular bo člane uprave iskal z javnim razpisom

Mirko Štular, direktor Radia Slovenija, je navedel, da že 15 let posluša predstavitve vizij, ki opisujejo iste težave in podobne cilje. Ključno vprašanje je, zakaj, je nadaljeval. Kandidat meni, da nimajo vse enote RTV-ja enakih težav, zato posledično tudi ni enega zdravila za vse. Je pa mnenja, da lahko kot predsednik uprave začne s štirimi področji, ki se jih da urediti, in s tem izboljšati javni zavod.

Najprej: RTV se mora organizirano, korporativno lotiti področja upravljanja sprememb, česar do zdaj ni počel. Drugo področje, potrebno urejanja, so kadri oziroma zaposleni. RTV se danes spoprijema z neustrezno kadrovsko strukturo, mankom strateškega kadrovanja in prešibkim izobraževanjem kadra. Zato med drugim načrtuje uvedbo seznama razvojnih kadrov in "ustrezno prilagoditev" kadrovskega načrta že za leto 2025, predvsem za digitalno področje, kjer dobrega kadra "krvavo primanjkuje". Načrtuje tudi novo sistematizacijo oziroma nove opise delovnih mest skupaj s katalogom potrebnih delovnih mest po enotah.

Še posebej pomembna se mu zdita razvoj in digitalna preobrazba. Zato bo enega člana uprave poiskal prav s tega področja. RTV potrebuje nov poslovnoinformacijski sistem, osvežiti in dodelati je treba strategijo digitalne ponudbe in distribucije vsebin, kjer "smo preveč sramežljivi", dejavno je treba angažirati kadre za digitalno področje, uvesti je treba ekipo za mednarodne razpise in projekt.

Okrepiti oziroma optimizirati želi tržne dejavnosti, zato bo en član uprave s tega področja. Nadalje je treba "optimizirati stroške" z reorganizacijo in posodabljanjem delovnih procesov. Poudaril je sicer, da je finančna stabilnost zavoda preveč odvisna od zunanjih dejavnikov, od ustanovitelja, ki določa višino prispevka, in od pogajanj v javnem sektorju, ki vplivajo na višino plač. Zadnji dvig RTV-prispevka po njegovem mnenju ne bo finančno stabiliziral zavoda.

Člane uprave bo poiskal z javnim razpisom.

Poudaril je, da v času, ko se RTV ukvarja predvsem s sanacijskimi ukrepi, ne bo terminsko napovedoval novih sistemskih sprememb in velikih načrtov, saj se mu to ne zdi ustrezno oziroma realno.

Omenil je, da je TV Slovenija med enotami najbolj potrebna sprememb. Obenem pa je poudaril, da uprava spremembe načrtuje in jih omogoča, za izvedbo pa potrebuje kritično maso sodelavcev, ki se s tem strinjajo, pa sposobne vodje in urednike. Zavzel se bo za to, da "skupaj poiščemo najboljšo organiziranost".

Boris Tomašič: "Primeren kandidat sem, ker lahko stvari peljem drugače"

Kot tretji kandidat se je predstavil direktor Nove 24 TV, Boris Tomašič, ki je v uvodu povedal, da je zaskrbljen nad trenutnim stanjem RTV-ja.

Poudaril je, da tehnologija napreduje s svetlobno hitrostjo, RTV pa pri tem nazaduje. Prav tako je problematiziral odnose med sodelavci. "Sicer ne delam tukaj, ampak vem, kakšno je stanje," je pojasnil.

Razložil je, da v svoji prijavi ni podal konkretnih zavez, saj delovanja RTV-ja ne pozna dovolj podrobno. "Če me boste izbrali, bom v roku 60 dni naredil temeljit pregled, nato pa v roku 30 dni naredil konkreten načrt," je zagotovil. Ob tem je poudaril, da ne verjame, da je to, kar je zdaj, mogoče popraviti.

Po njegovem mnenju RTV sproducira premalo produkcije, filmov, serij, glasbe in zabave. Ob tem se sprašuje, ali je na RTV-ju zaposlenih premalo ali preveč ljudi. Ob morebitni izvolitvi ni izključil odpuščanja delavcev, zdi pa se mu pomembno, da bi aktivirali ljudi, ki so "zaspali". Prepričan je, da se da s trenutno ekipo pripraviti več kakovostnega programa, čeprav je ta določen tudi z zakonom. Prepričan je, da je ustvarjalnost na RTV-ju umrla.

Ob morebitni izvolitvi je prepričan, da bo lahko sodeloval z zaposlenimi. "Sem človek dialoga in lahko sodelujem z vsakim," je prepričan.

Za člana uprave bi izbral nekoga z digitalnega področja in strokovnjaka za finance.