Predsednik stranke SDS Janez Janša in predsednik stranke NSi Matej Tonin sta v intervjuju za Televizijo Slovenija odgovarjala na vprašanja o procesu iskanja ustreznega slovenskega kandidata oz. kandidatke za evropskega komisarja, prihodnosti slovenske energetike, vse bolj perečih težavah v zdravstvu in drugih temah.
S prvakoma obeh opozicijskih strank se je pogovarjala Rosvita Pesek. Celoten intervju si lahko preberete ali ogledate v videoposnetku spodaj.
Jutri (v torek, op. a.) naj bi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na konferenci Evropskega parlamenta predstavila prihodnjo sestavo Evropske komisije. G. Tonin, glede na to, da ste evropski poslanec, da ste podprli Ursulo von der Leyen, da sodi v vašo poslansko skupino – kaj bo jutri rekla o komisarju iz Slovenije?
Tonin: Jaz pričakujem, da bo jutri predstavila osnovni koncept, kako si je zamislila prihodnje delovanje te Evropske komisije, morda tudi celo že imena. V seji za zvečer imamo v naši poslanski skupini Evropskih krščanskih demokratov že napovedano srečanje z našimi 14 kandidati za komisarja, tako da jaz verjamem, da bodo stvari zdaj počasi stekle, morda bo pri Sloveniji še tisti napis TBC (ang. to be confirmed), kar pomeni, da mora biti kandidat še potrjen.
G. Janša, kdaj bo torej član vaše stranke, Franc Breznik, sklical odbor, na katerem se bo lahko predstavila kandidatka Marta Kos, da bo ta procedura stekla. Danes je premier Golob v intervjuju, ki smo si ga skupaj ogledali, rekel, da pri vas pogreša državotvornost in da nima smisla zavlačevati tam, kjer tako ali tako ne moreta vplivati.
Janša: Ja, saj s tem je v bistvu priznal, da ne zavlačujemo mi. Predsednik odbora pač terja gradivo, dopis predsednice Evropske komisije, na podlagi katerega je prišlo do menjave kandidatur. Ta dopis ima on, se pravi obstaja na vladi in obstaja na Evropski komisiji. Predsednik odbora za evropske zadeve je obe instituciji zaprosil za ta dokument in očitno ne vladi ne predsednici komisije ni v interesu, da do kandidata iz Slovenije pride čim prej, sicer bi ta dokument, ki ni tajen, kjer ne piše nič takšnega, da bi ogrožal kogar koli, že zdavnaj poslali.
Ampak g. Janša, če ta odbor, ki ga vodi g. Breznik, ne vpliva odločilno in zavezujoče na to, ali bo Marta Kos kandidatka za komisarko ali ne, zakaj potem to kazanje mišic in in vlečenje časa?
Janša: Mislim, da tega stavka nihče ne bi izrekel, če bi bili mi vlada, tisti, ki so zdaj vlada, pa opozicija. Ker obstaja zakon, v katerem zelo jasno piše, kakšno vlogo ima parlament pri odločitvi, kdo bo kandidat Slovenije za mesto v Evropski komisiji. Če bi bilo to tako nepomembno, potem te poti ne bi bilo. Res je, da ima na koncu glavno besedo vlada, ki mora po zaslišanju v parlamentu še enkrat sprejeti sklep. To je samo predlog, ki je šel v parlament, potem ko parlament oziroma parlamentarni odbor razpravlja o kandidatu, mora vlada o tem še enkrat odločati – ni dovolj to, da je že enkrat to poslala. In na podlagi tega, kar se na tem zaslišanju zgodi, si vlada lahko tudi še premisli, to je zelo pomembna stopnica. In ena podobna stopnica je tudi potem, ko se morajo kandidati predstaviti v Evropskem parlamentu, kjer pa potrebujejo dvotretjinsko podporo v matičnem odboru.
Tonin: Tukaj se mi zdi pomembno, da se spoštujejo pravila, in tudi g. Breznik ima poslovnik, kjer jasno piše, da mora to sejo sklicati v 14 dnevih ali pa dati na prvo redno sejo. In jaz mislim, da bo g. Breznik ta pravila spoštoval in tukaj sem tudi zadovoljen, da Evropski parlament pa tudi sama predsednica Evropske komisije spoštuje ta naš notranji proces in tudi vlogo samega slovenskega parlamenta. Tako da jaz tukaj ne vidim nobene drame. Zdi se mi pomembno, bilo bi prav, da bi slovenski parlament vedel, zakaj je bil Tomaž Vesel zamenjan, da bi šlo tukaj za neke vrste transparentnost, tako kot je danes bilo v primeru Francije zelo jasno pojasnjeno, kje so bila nesoglasja, zakaj je Breton odstopil in zakaj je Francija imenovala novega kandidata. Mislim, da je to pravica opozicije, da izve in da to izvede v okviru poslovnika, ki to omogoča. Evropski parlament pa tudi sama predsednica evropske komisije bo pa postopke najverjetneje jutri peljala tako, da se bo ta slovenska specifika upoštevala in da bodo šle stvari naprej.
Janša: Ta, ki bo od Slovenije predlagan in na koncu potrjen v Evropsko komisijo, kdor koli pač že bo, bo večino svojega petletnega mandata opravljal v času naslednje vlade, in ne v času te vlade. In to ni samo primer Slovenije, tudi v drugih državah se praktično ta mandat križa z nacionalnim mandatom. In kolikor jaz poznam situacijo po Evropi, je Slovenija edina država, kjer ni bilo nobenega posvetovanja ali pa vsaj nekega obveščanja oz. poskusa, da pride do nekega soglasja glede te kandidature. Prejšnji kandidat, ki ga mi potem nismo potrdili, nismo pa bili proti, sicer s stisnjenimi zobmi, ker poznamo vso zgodovino naših odnosov, se je prišel k nam, pa mislim, da tudi v NSi, predstavit na lastno pobudo ob nezadovoljstvu te koalicije.
Tudi Marta Kos se je prišla, če se ne motim, predstavit v obe stranki?
Janša: Ne, Marta Kos se v naši poslanski skupini ni predstavila. Ampak hočem povedati to, da nam nedržavotvornost očita nekdo, ki je naredil vse za to, da bi se tukaj soliralo. Pa mi kljub temu prejšnjemu kandidatu, ker je bilo dovolj časa, ker smo se lahko z njim pogovorili, ker se je sam prišel predstavit, nismo nasprotovali in smo tudi rekli, da ne bomo komplicirali v Evropskem parlamentu, kjer bi lahko. Zdaj pa je koalicija potegnila iz rokava kandidatko, ki ne ustreza nobenim kriterijem po našem merilu, in so hoteli, da jo že naslednji dan potrdimo.
Kdaj bo torej g. Breznik sklical sejo odbora?
Janša: To morate njega vprašati, ampak jaz mislim, da je bil v svojih nastopih jasen – ko bo dobil zahtevano gradivo. Parlamentarni odbor je z veliko večino, pravzaprav mislim, da ni bil nihče proti, potrdil prejšnjega kandidata in verjetno ima pravico vedeti, zakaj ta kandidat ni več kandidat.
Ena od pomembnih novic danes je bila tudi Termoelektrarna Šoštanj (Teš). G. Janša, ko je Hanžkova komisija ugotavljala politično odgovornost, je del te politične odgovornosti padel tudi na našo vlado in tudi ta katastrofalna novica, ki je danes prišla, je bila, da nas lahko Teš ponovno stane toliko, kolikor nas je stala njegova gradnja. Torej začelo se je pri 670 milijonih evro, končalo pri 1,4 milijarde evrov in zdaj napovedujejo novo milijardo za sanacijo tega projekta. Zakaj se Teš ni ustavil takrat, ko se je dalo?
Janša: Prvič, ne verjeti vsemu, kar zdaj slišite v zvezi s Tešem. Drugo, v času naše vlade je bil potrjen tisti prvotni načrt v obsegu, ki ste ga omenili, mislim, da 670 milijonov evrov. Potem so prišle druge vlade, ki so to cifro podvojile, ob tem, da je prišlo do večstomilijonske korupcije, ki je dokazana, ki je bila priznana, je Alstrom kot dobavitelj te opreme, mislim, da plačal skoraj 300 milijonov evrov odškodnine. Zdaj, ko se govori o Tešu, tega nihče ne omenja. Če bi bil jaz danes predsednik vlade, si ne bi upal govoriti tega, kar oni govorijo. O tem, da bomo Teš enostavno zaprli in da se bomo ogrevali s sončnimi kolektorji, ki ponoči ne delajo, poleg tega jih je zelo malo in nikoli ne bodo nadomestili te energije, ki jo daje Teš. Ali da bomo enostavno uvažali energijo v situaciji, kjer imamo vojno praktično v neposredni soseščini, kjer vemo, kaj se je dogajalo v času kovida, kjer vemo, kaj se lahko zgodi, če pride do nekega konflikta. In v naslednjih desetih letih glede na to, kakšni mojstri vodijo svetovno politiko, bo do tega skoraj zagotovo, bog ne daj sicer, ampak se bojim, prišlo. In kaj bomo takrat? V najboljšem primeru bomo od nekod drugod uvažali elektriko in jo bomo desetkrat preplačali ali pa bomo brez tega. Tako da edini realni vir poleg hidroenergije, ki ga imamo, vreči čez ramo, zato da bodo tisti, ki kšeftajo z električno energijo in ki imajo večino v tej koaliciji in v vladi, sami sebi zlata padala sešili za potem, ko ne bodo več na teh funkcijah. To je zelo neodgovorno.
Ampak 46 milijonov evrov je bilo že lani izgube.
Janša: Večina izgube termodivizije je na račun kuponov CO2. Nihče iz Ljubljane se ni šel v Bruselj pogajat, ali bi tukaj mogoče dobili kakšne odpustke. Poleg tega, če mene vprašate, se bo čez 10 let o kuponih CO2 govorilo kot o veliki zablodi, ki je Evropejce veliko stala.
Tonin: Teš 6 je tipičen primer, kako v Sloveniji gredo lahko stvari narobe – je spomenik korupcije, kjer se je dokazano izgubilo ogromno denarja – in tudi primer, kako neučinkovite so bile vlade. Samo za primer, kako so si posebnosti izpogajale poljske termoelektrarne, ki danes z diskontom še vedno proizvajajo električno energijo in ne plačujejo tako dragih CO2-kuponov, kot jih na primer slovenski Teš. Jaz se spomnim, da sem leta 2011 takrat prvič bil izvoljen za poslanca in takrat se je ravno odločalo o tem tako imenovanem poroštvenem zakonu. Mi smo bili takrat edina poslanska skupina v celotnem parlamentu, ki je temu zakonu enotno nasprotovala.
Ter Vili Kovačič, ki je hotel referendum.
Tonin: Ampak on je bil druga zgodba, zunaj parlamenta, v njem smo bili mi edini. In jaz se spomnim, kakšni so bili takrat enormni pritiski na to, da se to potisne naprej. In veste, zakaj je do tega prišlo? Zaradi tega, ker se je brezkompromisno lagalo. Jaz se spomnim, takrat smo se pogajali in spraševali o tem, kakšna bo cena lignita na GJ. In takrat so oni, bom rekel, pravi strici iz ozadja na papir napisali, kar smo želeli. Kakršen koli pogoj je vlada dala, to so oni na papir napisali. Danes je jasno, da so lagali in da se to ni uresničilo in da smo daleč od tega. Tako da iz tega je treba na neki način pametno priti ven, zagotovo pa je to slaba popotnica za Jek 2. Ampak hkrati je pa tudi Jek 2 edina rešitev, ker v tem vmesnem obdobju, ko bodo CO2-kuponi ekstremno dragi, mislim, da je jedrska energija na dolgi rok edina rešitev za nas. Drugače bomo izjemno odvisni od vseh drugih, zlasti od tistih, ki nam bodo zelo, zelo drago to elektriko prodajali.
Janša: Pa še na to ne smemo pozabiti – danes večina sveta še vedno gradi termoelektrarne na premog. Ne samo Kitajska, celo Nemčija, ki je bila vodilna država v zelenem prehodu, je zaprla jedrske elektrarne in odprla termoelektrarne.
Ampak menda začasno.
Janša: Glejte, ta začasnost bo trajala toliko časa, dokler bodo potrebovali energijo, pa dokler ne bodo spet odprli nukleark.
Tema, ki zelo skrbi ljudi, je zdravstvo. Koalicija, ki se je minuli teden sestala na Brdu pri Kranju, je še enkrat poudarila, da je zdravstvo prioriteta. Temeljni greh oziroma eno od velikih ovir, da bi bilo naše zdravstvo boljše, vidi v tem, da zdravniki, ki delajo v javnem sektorju, delajo premalo in da popoldne še delajo pri zasebnikih. Gospod Janša, ali je ta osnutek zakona, ki je zdaj v javni razpravi, pravilno zaznal problem?
Janša: To je približno tako, kot da bi general na bojnem polju vso svojo energijo pred bitko posvetil temu, kje so vojaki izkopali latrine, ne pa strategiji, kako zmagati v tej bitki. To ni glavni problem v slovenskem zdravstvu. Glavni problem v slovenskem zdravstvu je organiziran kaos, ki nekaterim ustreza, zato ga seveda tudi spodbujajo. Vlada gre s tem predlogom natančno v to isto smer. Mislim, da je nekdo zelo, zelo natančno zapisal: besedami boja proti privatizaciji to privatizacijo in uničevanje javnega zdravstva daleč najbolj podpirajo. Poglejte recimo, kaj se dogaja v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Prejšnje vodstvo je izkopalo klinični center iz izgub, poslovali so v glavnem pozitivno. Zamenjali so jih. Zdaj mislim, da so naredili v nekaj mesecih 10 milijonov evrov izgube, hkrati stojijo vse investicije, bolniki se tam zdravijo po prahu. In se delajo, kot da je vse normalno.
Vlada vztraja pri tem, da zdravniki v javnem sektorju delajo premalo, in tako imenovane dvoživke je pač treba preprečiti. Ali je to problem ali ne?
Tonin: Mi ne živimo več v avtoritarni državi, kjer bi ti lahko zdravnika, ki doštudira, prisilil v to, v kateri ordinaciji naj dela; ali tisti, ki jo je zgradila država, ali tisti, ki jo je sam naredil.
Izbiro imaš, ne moreš pa oboje.
Tonin: Čakajte, ta osnutek, zakona, ki ga je pripravila vlada, je pot v smeri privatizacije in totalnega kolapsa slovenskega zdravstvenega sistema. Oni se gredo sveto vojno in zagovarjajo državno za vsako ceno in naj stane, kolikor hoče, in naj na tej poti umre, kolikor hoče bolnikov. Ključno pa je, da bi morali vzpostaviti vsem dostopen javni zdravstveni sistem, kjer ne bi bilo pomembno, ali zdravnik dela ali v državnih zidovih ali v privatnih zidovih. Bistveno je, da ima licenco zdravniške zbornice, da je usposobljen za zdravljenje, da ga lahko opravlja in da to zdravljenje plača zavarovalnica, ki jo mi vsak mesec plačujemo od svojih plač. Na takšen način lahko pridemo do boljšega zdravstvenega sistema. Z vojno, ki jo peljejo proti zdravnikom, se obnašajo na način, kot da bi se potniki prvega razreda v letalu pritoževali nad pilotom, kako, na kakšen način pilotira in kaj sme in česa ne sme. Ampak taisti pilot bo pripeljal varno do letališča in taisti zdravniki, noben drug, lahko odpravijo čakalne vrste v Sloveniji. Če jih bomo zategovali in jih še naprej demonizirali, da delajo nekaj slabega, potem je jasno, da bodo naš slovenski zdravstveni sistem zapuščali in da bo na neki točki kolapsiral. Zaradi tega je treba odnos do zdravnikov spremeniti in predvsem omogočiti svobodni zdravniški poklic, da bo bistveno samo to, kako te zdravnik zdravi, ne pa, za kakšnimi zidovi to dela.
Janša: Prej je v tistem prijaznem kramljanju predsednik vlade dejal, da ti primeri obstajajo. Verjamem, da obstaja nekaj teh primerov, to je v vseh poklicih.
To je ljudski glas. Rečejo, šel sem v javno zdravstvo, potem pa sem šel k njemu privat.
Janša: Če je to ljudski glas in je tega polno, zakaj jih nekaj ne našteje? Dvomim, da se vsi bojijo povedati. Kot rečeno, nekaj teh primerov zagotovo je. Ampak to ni glavni problem. Ni zaradi tega 200 tisoč ljudi predolgo v čakalnih vrstah. Mogoče jih je deset tisoč. Najprej naj se ukvarja s tem, kar je bistven problem v zdravstvu, in to je sistem, ki se ga da strateško urediti, kot je prej povedal gospod Tonin. Strinjam se, da mora biti pacient v ospredju, ne institucija. Zame kot za nekoga, ki plačuje zdravstveni prispevek, je vseeno, kje bom dobil storitev. Zavarovalnica pa mora poskrbeti, da gre denar tja, kjer je storitev najboljša in najcenejša.
Zdravstvena reforma, davčna reforma. Kot je bilo razbrati iz srečanja koalicije, bomo ostali nekje pri tretjini. V tem mandatu torej ne bo nepremičninskega davka in ne bo razbremenitve gospodarstva. Ostane tisto, kar je bilo že predstavljeno, kar je minister Boštjančič že povedal. Kaj zdaj to pomeni?
Tonin: Pove, da ta vlada uničuje še tisto, kar deluje. Njihov prvi ukrep po prevzemu oblasti je bil, da so začeli spreminjati zakon o dohodnini in da bodo samo letos ljudje s povprečno plačo plačali 650 evrov več davka. Novi davki jim super funkcionirajo. Zdaj se bodo lotili še espejev, tako imenovanih normirancev. To je bila edina stvar, za katero so vsi v Sloveniji trdili, da super deluje, da ni goljufanja, da ni kreativnega računovodstva, da vsakdo plača.
Ter prispeva premalo.
Tonin: Normiranci ustvarijo za 2,3 milijarde evrov prihodkov na leto in plačajo za 158 milijonov evrov davkov. Na drugi strani so pa navadni espejevci, kjer se pač gledajo prihodki in odhodki in poskušajo to čim bolj optimizirati. Saj veste, kako se to dela, kako pravi ljudski glas. Plačajo pol manj tega davka, kar pomeni, da stvari, ki danes funkcionirajo, ta vlada uničuje. Pa veste, zakaj? Zaradi tega, ker pravijo, da se bodo na takšen način lotili zdravnikov. Skratka, pri teh ideoloških stvareh so res brezkompromisni, naj stane, kolikor hoče in tudi če dokončno uničijo sistem, ki funkcionira.
Teza premierja Goloba, ki jo velikokrat pove, je: dobički podjetij so rekordni, brezposelnost rekordno nizka, gospodarstvu gre dobro.
Janša: Brezposelnost je zgodovinsko nizka v Sloveniji in nasploh v evroobmočju in v Evropi. Glavni razlog za takšno stanje je to, da smo v času kovida, po domače rečeno, natisnili veliko denarja. V Evropi je veliko denarja, ki pač kroži ...
... in podprli gospodarstvo.
Janša: Ja, seveda, ampak tega tiskanja ni več. Tega denarja zmanjkuje. Nekateri so to bolje investirali, drugi slabše. Treba se je vprašati, koliko tega smo mi pametno investirali in koliko časa bo to stanje še trajalo. Evropska komisija oziroma Evropa je zdaj zaostrila kriterije in prihajamo počasi nazaj v realno stanje. Kakšne so številke? Slovenija je imela v drugem kvartalu letošnjega leta zgodovinsko nizko gospodarsko rast, in to kljub nizki brezposelnosti, visoki zaposlenosti in kljub temu da so državne blagajne polne. Kar pomeni, da je pred nami zahteven čas. Hkrati se pa vlada pogaja s sindikati javnega sektorja za dvig plač. Če sem prav obveščen, je zadnja številka na mizi 1,6 milijarde evrov, kar je zelo velik denar, ki ga vlada seveda jutri za ta dvig plač ne more nameniti, bo pa tukaj sindikatom popustila. Od sindikatov pa bo zelo verjetno izterjala odlog začetka uveljavljanja teh povišic ali pa ...
... danes je bilo zagotovljeno, da bo s 1. januarjem 2025.
Janša: Ja, ampak koliko s 1. januarjem 2025? Jaz mislim, da ne, ker tega denarja s 1. januarjem 2025 ne bo. Skratka, da boste vsi razumeli, kaj se bo zgodilo. Plače se bodo dvignile, ampak ne takoj. Ta milijarda 600 tisoč ali 700 ali 800 ali 2 milijardi, koliko bo to na koncu, bo v glavnem padla v breme javnih financ v naslednjem mandatu, tako kot nepremičninski davek itd. Zdaj je naenkrat mantra: mi imamo program za dva mandata. To so predstavniki vlade prejšnji teden, ko so se brez opozicije sprehajali po vaših studiih, desetkrat ponovili. Nikogar ni bilo, ki bi jim pokazal njihovo lastno koalicijsko pogodbo. Na prvi strani piše: program za delo koalicije Svoboda, SD, Levica, 2022–2026. Oni nimajo programa za dva mandata. Tudi nobena koalicija ga ni imela. Tudi na začetku niso rekli, da bodo reforme delali dva mandata. Zdaj, ko praktično nič niso naredili, naj bi delali dva mandata. Dejstvo pa je, da se nakazuje sprejemanje nekaterih ukrepov, ki bodo obremenili naslednji mandat, ko večina teh, ki so danes v vladi, ne bo več.
Danes je premier povedal en podatek: od 170 so se trije odločili za hišo. Drugi bodo vzeli odškodnino. Kako vi ocenjujete uspešnost ali neuspešnost poplavne sanacije?
Tonin: To je spomenik neučinkovitosti. Spomnite se, predsednik vlade je v vašem studiu napovedoval, da se bodo te hiše zgradile v nekaj mesecih.
Janša: Sto na mesec.
Tonin: Zdaj je več kot leto okrog, zgradila se ni niti ena hiša. Ob tem, da je imel predsednik vlade obraz, da je šel na otvoritev hiše, ki se je zgradila iz privatnih sredstev. To, da sta se samo dva odstotka poplavljencev odločila za hišo, ki naj bi jo naredila država, pove vse, kako zaupajo tej vladi – da bodo najverjetneje na to hišo čakali še pet ali deset let. Najverjetneje se je velika večina zato odločila, da želi raje denar in da bo poskrbela sama zase. Ampak ni problem to, da so neučinkoviti. Še večje stiske pri ljudeh ustvarja to, da menjajo stališča od danes na jutri. Danes je nekdo predviden za to, da se mu bo rušilo in se mu bo stavba nadomestilo, jutri dobi obvestilo, da nič več. To je pa tisto, kar ljudi nervira. Ljudje so se v teh letih že navadili, da je vlada neučinkovita in da ne zmore narediti nič. To, da pa jih dnevno zafrkavaš in nerviraš s takšnimi in drugačnimi informacijami, to je pa tisto, kar jih najbolj boli.
V času kovida ste vodili vlado. Ali imamo tak državni aparat, ki se preprosto ne zgane? Ali v čem je problem? Saj ne moremo reči, da nekdo nečesa zanalašč ne naredi? Ali se ne znamo organizirati, ne znamo iti na teren? Ali moramo sprejeti deset predpisov? Obljubljali so pohitritve, in rekli ste, da opozicija ne bo nagajala.
Janša: Imamo državni aparat, ki je slabši, kot je bil tisti ob osamosvojitvi. Če bi takrat imeli ta državni aparat, bi se osamosvajali 20 let, ne pa šest mesecev. Zaradi negativne selekcije, karikirano bom rekel, čiščenja janšistov in tako naprej, imamo v povprečju slabo administracijo. Številčno, ampak slabo administracijo. Vmes so tudi dobri sektorji, sposobni ljudje, ljudje, ki se trudijo, ampak velika večina – in to so moje izkušnje iz več mandatov –, v glavnem teh, ki so v drugem in tretjem nivoju, v glavnem išče razloge, zakaj se nekaj ne da narediti. Daš mu nalogo in potem išče razloge, ne kako bi to čim prej naredil, ampak zakaj se nekaj ne da, katere so pravne ovire, predpisi ... Če hočeš nekaj premakniti, mora biti odločevalec, prvič, vztrajen, drugič, ne sme se dati odpraviti s tem, da se to ne da, da neka evropska uredba ne dovoljuje, pa tega, kaj bodo drugi rekli, ali pa da je to v pristojnosti nekega drugega organa, in znati se mora hitro odločati. V času kovida, ko je tekla voda v grlo, smo zgradili celo nadstropje v kliničnem centru v treh tednih, in to vse zakonito. Zdaj, po enem letu, ni ene hiše. Če bi bil jaz poplavljenec brez hiše, se tudi ne bi odločil za hišo, ki je ni, razumete? Zato se ljudje niso odločili, in to je en izgovor. Je pa seveda treba priznati, da se je nekaj naredilo v prvi fazi, ko se je najprej predvsem šlo na odpravljanje neposrednih posledic, ko smo vsi stopili skupaj in potem, ko se je popravljala kritična infrastruktura, ki je bila poškodovana. Še posebej tam, kjer so bili agilni župani, se je nekaj naredilo. Če greste zdaj v te občine, ki so bile najbolj prizadete, se vidi, kaj je bilo narejeno. Ampak ko je šlo za stvari, kjer so potrebni daljši postopki ali hitro odločanje, odločno odločanje, se je stvar ustavila, takoj ko so kamere ugasnile. Takoj ko to ni bilo več v pozornosti javnosti, so ljudje na vladi rekli, pa saj je to nekaj tisoč ljudi, to ni niti pol mandata, drugih to ne zanima preveč, zakaj bi za to trošili denar. V državnem zboru smo slišali nekatere razprave od koalicije, ki kažejo na to, da vi to lahko problematizirate, ljudi pa to ne zanima.
Nova Slovenija in SDS sta skupaj vložila kazensko ovadbo zoper Urško Klakočar Zupančič. Premier Golob je rekel, da je to nagajanje in da njihova stranka ter vlada trdno stojita za Urško Klakočar Zupančič, kar zadeva njene odločitve. Ali je ta vaša strankarska akcija znamenje tega, da se med NSi-jem in SDS-om zakopali bojno sekiro in da so se razmerja v opoziciji postavila na stare tirnice? Ali pa ste še zmeraj vsak na svojem bregu?
Tonin: Ko gre za vprašanje pravne države in za interese Republike Slovenije, je pač treba pozabiti na osebne zamere in se osredotočiti na tisto, kar lahko storimo. In tukaj, ko je predsednica državnega zbora evidentno kršila zakonodajo in poslovnike, kar se tiče referenduma in pa tudi same ustanovitve preiskovalne komisije, ti v pravni državi ne ostane nič drugega, kot da te kršitve naznaniš organom pregona, ki se s tem ukvarjajo. Druge možnosti mi zdaj v tem trenutku nimamo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje