19. november je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Po svetu vsako leto več kot milijon ljudi na novo občuti posledice hude poškodbe v prometni nesreči ali izgube bližnjega. V Zavodu Varna pot izpostavljajo, da je tragična prometna nesreča nenaden dogodek, ki za vedno spremeni življenje udeleženih in njihove neposredne okolice.

Čeprav v Sloveniji zadnja leta vlada pozitiven trend upada prometnih nesreč s smrtnim izidom (od leta 2006 se je število prepolovilo), pa je še vedno pomembno, da se vsak posameznik, ki sede v vozilo, zaveda, da lahko za varnost največ naredi sam. Inštruktor varne vožnje Brane Legan je v MMC-jevem klepetu poudaril, da se mora voznik zavedati svojih sposobnosti - predvsem pa svojega psihofizičnega stanja, utrujenosti, morebitne bolezni, preobremenjenosti. Vse to namreč lahko v vožnji močno vpliva na njegove zmožnosti obvladovanja vozila in situacij. Prav tako je treba spremljati tehnično ustreznost svojega vozila, preveriti pnevmatike in zavore, si pripeti varnostni pas.

Kaj lahko vsak sam naredi za večjo varnost?
"Na cesti nikoli nismo sami, ne zavedamo se, kaj lahko eno samo napačno dejanje prinese. Vse se spremeni, nič ni več tako, kot je bilo, in starega življenja ni mogoče vrniti nazaj," vsem polaga na srce mama, ki je hčer izgubila kot sopotnico v ponesrečenem avtomobilu.

Kaj bi bilo torej treba spremeniti v zavedanju ljudi, da bi še zmanjšali statistiko hudih prometnih nesreč? "Zelo na kratko je najkrajša pot ta, da se vsi skupaj poistovetimo s filozofijo t. i. Vizije 0, to pa pomeni, da vsak izmed nas razmisli in nato udejanji, kaj je kot človek, posameznik ali pa delavec v katerikoli organizaciji pripravljen sam storiti za večjo prometno varnost," odgovarjajo v Zavodu Varna pot.

Ne prezrimo trpljenja bližnjih
Hkrati pa se je treba spopasti tudi s tem, da so se takšne hude nesreče že dogajale in da so med nami ljudje, ki so jih zelo zaznamovale. Odnos javnosti do smrti, poškodb in žrtev prometnih nesreč je namreč velikokrat nezadosten in neprimeren do izgube življenja ali kakovosti življenja in povečuje občutek nemoči.

Govorimo o t. i. nevidnem svetu žrtev prometnih nesreč, ki jih ne glede na to, da so lahko navzven videti dobro ali normalno, pesti veliko notranjih stisk. V Zavodu Varna pot jim ponujajo različne vrste strokovne pomoči. "V trenutkih, ko se zgodi tragična prometna nesreča, bližnje preplavijo različna čustva, občutki krivde, kaj vse bi lahko storili ali pa bi lahko storili drugače. Vendar poti nazaj ni več in pred njimi je težka, nemalokrat zelo trnova pot. Po naših izkušnjah pa jim je lahko v veliko pomoč bližina ljudi, ki so tovrstno izkušnjo v svojem življenju že imeli," pravi Anja Žurga iz zavoda.

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je tako odgovor na potrebo žrtev prometnih nesreč po javnem priznanju njihovega trpljenja in izgube. Letošnje mednarodne dejavnosti potekajo v okviru poziva k zmanjšanju števila smrtnih žrtev in hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah za 50 odstotkov do leta 2020.
Število žrtev prometnih nesreč v Sloveniji po letih:

Uradni video svetovnega dneva spomina na žrtve prometnih nesreč 2017: "Ali potrebujemo prazen sedež, da se zvemo, koliko lahko izgubimo?"