Dogajanje v krški nuklearki je v zadnjem času sprožilo polemiko glede varnosti. Foto: EPA
Dogajanje v krški nuklearki je v zadnjem času sprožilo polemiko glede varnosti. Foto: EPA
Posebna previdnost je potrebna pri zaščiti delavcev v jedrski elektrarni. Foto: MMC RTV SLO

Preventivno delovanje in ukrepe ob nepredvidenem dogodku pri nas določa Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV). Ta predvideva, da vlada v sodelovanju z upravljalcem jedrskega objekta določi merila za razvrščanje izrednih dogodkov. Poleg tega je upravljavec zadolžen tudi za nenehno vzdrževanje pripravljenosti na morebiten tovrstni dogodek.

Če se zgodi nepredviden dogodek ali nesreča, mora upravljavec sevalnega ali jedrskega objekta, v Sloveniji torej Nuklearne elektrarne Krško, nosilcem načrtovanja zaščite in reševanja posredovati vse njemu dostopne tehnične podatke o viru sevanja, poleg tega pa tudi podatke iz že prej izdelanega varnostnega poročila.

Potek intervencije določi vlada
Naslednja je na potezi vlada, ki določi podrobnosti v zvezi z intervencijo, med drugim mejne doze pri izpostavljenosti delavcev sevanju, način izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije in varstvo posameznikov pred sevanji. Vse to seveda velja tudi, če sevanje prihaja iz vira, ki ni na območju Slovenije.

Minister za okolje v sodelovanju z ministrom za zdravje nato podrobneje določi, kako pripraviti načrt zaščite in reševanja, ki je odvisen od vrste vira sevanja.

Redno obveščanje javnosti
Upravljavec objekta in tisti, ki so zadolženi za izvajanje ukrepov, so dolžni o dogajanju redno obveščati javnost. Če je dogodek ogrožajoč na mednarodni ravni, je potrebno obveščanje v skladu z mednarodnimi sporazumi. O mednarodnem sprejemanju in dajanju pomoči odloči vlada.